Ali se zavedate prisotnosti mikroplastike v izdelkih za osebno nego in kozmetičnih izdelkih?

Avtor Anja Bubik, PhD

Izdelki za osebno nego in kozmetični izdelki (angl. Personal Care and Cosmetic Product = PCCP) so izdelki, ki jih uporabljamo vsi ljudje po svetu. Tudi vi jih uporabljate, kajne? Različne študije so že izpostavile zaskrbljenost glede uporabe mikroplastike v teh izdelkih in njihovega potencialnega vpliva na okolje in zdravje ljudi, zato si Evropska unija od leta 2017 prizadeva omejiti namerno uporabo mikroplastike v izdelkih PCCP.

V tem članku je na kratko predstavljena mikroplastika v PCCP – da vas opomnimo, kako lahko prispevamo k zmanjšanju globalnega okoljskega problema mikroplastike – vsako dejanje šteje!

Dejstva o plastiki

Danes plastika prinaša številne koristi družbi in jo najdemo skoraj povsod okoli nas. Zaradi svojih vsestranskih in privlačnih lastnosti se plastika uporablja v številnih potrošniških in industrijskih aplikacijah, kot so embalaža, avtomobili, barve, igrače itd. Plastika je material, ki je trpežen, lahek, poceni, močen, ob premišljeni uporabi pa ga je mogoče tudi reciklirati in je trajnosten. Plastične izdelke uporabljamo zato, da je naše življenje čistejše, varnejše, lažje in udobnejše. Plastika je tudi gonilo inovacij, omogoča učinkovito rabo virov, rešuje življenja v zdravstvu, ustvarja varnostne rešitve in pozitivno vpliva na varovanje podnebja. Plastični sestavni deli sodobnih avtomobilov na primer zmanjšujejo njihovo težo in emisije, lahka plastična embalaža zmanjšuje količino plastičnih odpadkov, plastične izolacije so energetsko učinkovitejše …

“Vendar pa je ta dragocena dobrina predmet vse večje okoljske zaskrbljenosti. Zato se lahko smiselno vprašamo: Ali je plastika blagodejna ali škodljiva?”

Tukaj je nekaj zanimivih podatkov

Od začetka obsežne proizvodnje sintetičnih materialov v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja je človek proizvedel 8,3 milijarde ton plastike, kar je enako teži 80 milijonov sinjih kitov ali 1 milijardi slonov [1]. Vsako leto se proizvede več kot 300 milijonov ton plastike, od tega je polovica namenjena izdelkom za enkratno uporabo [2]. Leta 2020 je bilo v plastični industriji v Evropi zaposlenih skoraj 1,5 milijona ljudi v približno 52.000 podjetjih, kjer je proizvodnja dosegla 58 milijonov ton v primerjavi s 367 milijoni ton svetovne proizvodnje plastike [3]. Čeprav se nekaj plastičnih odpadkov reciklira (približno 9 %), večina konča na odlagališčih in v okoljih, kjer plastični material ostaja, se kopiči ali razpade na mikrodelce, ki obremenjujejo vodo in zrak, škodujejo morskim organizmom, sčasoma pa jih lahko zaužije tudi človek [1]. Ocenjuje se, da do 10 % proizvedene plastike konča v oceanih, kjer se lahko zadržuje in kopiči, in predstavlja do 80 % vseh morskih odpadkov [4].

“Torej, med nakupovanjem razmišljate o usodi plastike v okolju?”

Od (makro)plastike do mikroplastike

V zadnjih letih so o poročali pojavu mikroplastike v različnih vodnih ekosistemih, zato se je po vsem svetu povečala zaskrbljenost zaradi njene prisotnosti v okolju. Mikroplastika so po definiciji umetni plastični delci, trdni sintetični polimeri, manjši od 5 mm [5], [6], ki jih glede na izvor lahko razdelimo na primarno in sekundarno mikroplastiko. Primarna mikroplastika so plastični polimeri, ki jih proizvedemo v mikroskopski velikosti in se običajno uporabljajo za različna čiščenja, loščenje in drgnjenje, kot je izpiranje kozmetičnih izdelkov. Sekundarna mikroplastika pa nastane kot posledica razgradnje (makro)plastike ali plastičnih odpadkov v okolju zaradi različnih fizikalno-kemijskih ali bioloških procesov (npr. UV-sevanje). Verjetno ste v okolju že opazili odvržene ali odložene plastenke, embalažo. Velik del mikroplastičnih delcev v okolju nastane z razgradnjo takšnih večjih plastičnih predmetov.

“Ocenjuje se, da se v EU/EGP na leto uporabi približno 145.000 ton mikroplastike [6] in da povprečen potrošnik dnevno zavrže 2,4 g mikroplastike [7].”

Primarna mikroplastika lahko nenamerno nastane in se sprosti v okolje, ko se večji kosi plastike, kot so avtomobilske pnevmatike ali sintetični tekstil, obrabijo, drgnejo in raztrgajo. Po drugi strani pa se mikroplastika namerno dodaja tudi številnim izdelkom, vključno z izdelki za osebno nego in kozmetičnimi izdelki (PCCP), gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi, gospodinjskimi in industrijskimi detergenti, čistili, barvami ter izdelki, ki se uporabljajo v naftni in plinski industriji. Pogosto se ne zavedamo prisotnosti primarne mikroplastike v naših vsakodnevnih navadah. Ocenjuje se na primer, da pnevmatike in sintetični tekstil predstavljajo pomemben delež primarne mikroplastike v oceanih, in sicer 28 % oziroma 35 %. Za primerjavo, mikroplastika iz PCCP prispeva 2 % vse primarne mikroplastike v oceanih [1], [2].

Mikroplastika kot mikrokroglice

V izdelkih PCCP se mikroplastične sestavine namerno dodajajo za izboljšanje lastnosti izdelka, med katerimi so najbolj znani in pogosto uporabljeni abrazivi in so namenjeni odstranjevanju odmrle kože ter čiščenju kože [8]. Mikroplastika lahko deluje kot eksfoliant, vezivno sredstvo, suspendirajoča snov (emulgator), sredstvo za oblikovanje filma, zgoščevalno ali estetsko sredstvo, snov za motnenje ali antistatično sredstvo [7]. V izdelkih PCCP mikroplastiko imenujemo mikrokroglice: to so drobni delci, ki so običajno manjši od 1 mm. Mikroplastika pa je v izdelkih za nego, kot so losjoni, ličila, deodoranti in kreme za sončenje, običajno še manjša, približno od mikrometra do nanometra [7].

“V nekaterih izdelkih PCCP je mikroplastika dodana namenoma, da se zagotovi in izboljša funkcija izdelka. Vsebnosti teh snovi se pogosto ne zavedamo, kar pomeni, da nenamerno prispevamo k vnosu mikroplastike v okolje.”

Vir slike: A. Bubik

Mikrokroglice so zelo uporabne v izdelkih, ki se izpirajo. Po podatkih iz literature so lahko polietilen (PE), poliuretan (PU), poliakrilna kislina (PA) zelo pogoste sestavine različnih izdelkov za nego in čiščenje kože, kot so čistila za roke, pilingi za telo in obraz ter maske za obraz [5]. Poleg tega so v PCCP zelo pogosto prisotni tudi vodotopni polimeri, ki pa ne izpolnjujejo meril za opredelitev kot mikroplastična sestavina in zato niso vključeni v napovedane omejitve in prepovedi EU na področju namerno dodane mikroplastike. Menim, da je v zvezi s sintetičnimi materiali v PCCP še veliko odprtih vprašanj.

G-NASVET: Najpriročnejši način za izogib uporabe mikroplastike v PCCP je pozorno branje deklaracij izdelkov (informacij in oznak na embalaži), kjer lahko zlahka prepoznamo vsebnost sintetičnih polimerov.

Čeprav mikrokroglice iz PCCP ne prispevajo k onesnaževanju z mikroplastiko v velikem odstotku, lahko predstavljajo pretnjo za okolje. Zato se moramo zavedati problematike mikroplastike in preprečiti njeno globalno kopičenje z vsemi potencialno nevarnimi posledicami, najlažje tako, da se izognemo uporabi takšnih izdelkov. Leta 2015 je organizacija Cosmetics Europe svojim članom priporočila, da prenehajo z uporabo plastičnih mikrokroglic v izdelkih za čiščenje in piling kože. Odlično je, da so danes dosegli kar 97,6-odstotno zmanjšanje uporabe plastičnih mikrokroglic v teh izdelkih. To potrjuje učinkovitost prostovoljne pobude, ki jo je sprejela ta panoga industrije [9].

Kateri so glavni pomisleki?

Mikroplastika lahko škoduje živim organizmom. Zaradi svoje majhnosti je biološko dostopna za organizme v celotni prehranjevalni mreži. Pravtako imajo zaradi svoje sestave in razmeroma velike površine možnosti vezave drugih okoljskih onesnaževal. Posledično lahko zaužitje mikroplastike povzroči tudi izpostavljenost toksinom in bioakumulacijo v prehranjevalni verigi [10].

Evropska komisija (EK) je leta 2017 od Evropske agencije za kemikalije (ECHA) zahtevala, da oceni znanstvene dokaze za sprejetje regulativnih ukrepov na ravni EU za mikroplastiko, ki je namenoma dodana izdelkom. Agencija ECHA je nato predlagala obsežno omejitev uporabe mikroplastike v izdelkih na trgu EU/EGP, da bi preprečili ali zmanjšali njeno sproščanje v okolje. S tem predlogom naj bi v 20 letih preprečili izpust 500 000 ton mikroplastike [6].

Kaj sledi?

V naslednjih člankih boste izvedeli nekaj več o abrazivih v kozmetiki, vodotopnih polimerih, kot je polietilen glikol (PEG) v vaši kopalnici. Poleg tega ne spreglejte slovenske študije o vsebnosti mikrokroglic v zobnih pastah.

Verjamemo, da se boste z našimi informacijami lažje odločili za pravilen, okolju in zdravju prijaznejši nakup PCCP.

Viri

[1] How do microplastics affect? Iberdrola, S.A., Bilbao, Spain, 2018. https://www.iberdrola.com/environment/microplastics-threat-to-health

[2] Marine Plastics, Issues Brief; International Union for Conservation of Nature (IUCN), Gland
Switzerland; May 2018. https://www.iucn.org/resources

[3] Plastics – the Facts 2020; Plastic Europe, Brussels, Belgium, 2021. https://plasticseurope.org/knowledge-hub/plastics-the-facts-2020/

[4] Revel, M., Chatel, A., Mouneyrac, C., Micro(nano)plastics: A threat to human health?, Environmental Science and Health, Vol.1, pp. 17-18, 2018. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S2468584417300235

[5] Intentionally added microplastics in products, Final Report, European Commission (DG Environment), Amec Foster Wheeler Environment & Infrastructure UK Limited, October 2017. https://circabc.europa.eu/ui/group/8ee3c69a-bccb-4f22-89ca-277e35de7c63/library/a40b7f19-2eec-40c0-b905-08e74efe7747

[6] European Chemicals Agency (ECHA), An agency of the European Union; Helsinki, Finland; https://echa.europa.eu/.

[7] Mahesh, B.P., Mukherjee, M., Yadav, K., Padhi, L., Personal (eco) care product: Microplastics in cosmetics. Toxics link for a toxics-free world, Vol.17, pp. 1-29, 2018. https://toxicslink.org/

[8] European Chemicals Agency (ECHA), Annex to the Annex xv restriction report, Proposal for a restriction. Helsinki, Finland, pp.148-149, 2019. https://echa.europa.eu/documents/10162/05bd96e3-b969-0a7c-c6d0-441182893720

[9] Cosmetics Europe, The Personal Care Association; Brussels, Belgium. https://cosmeticseurope.eu/

[10] Guerrantia, C., Martellini, T., Perrac, G., Scopetanib, C., Cincinelliab, A., Microplastics in cosmetics: Environmental issues and needs for global bans, Environmental Toxicology and Pharmacology, Vol. 68, pp. 75-79, 2019. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1382668918305635

Author

  • Anja Bubik, PhD

    Je zaključila svoj doktorski študij na področju Biokemije in molekularne biologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot višja predavateljica se na Fakulteti za varstvo okolja ukvarja z različnimi okoljskimi vprašanji povezanimi z zdravjem ljudi. Vodi tudi študijski laboratorij, skrbi za uvajanje novih raziskovalnih in pedagoških metod, sodeluje pri številnih aplikativnih in ozaveščevalnih projektih.

0 komentarjev

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja