Zobne paste so eden najpogosteje uporabljenih izdelkov za osebno nego med ljudmi. Otroci, odrasli, starejši, moški in ženske jih dnevno uporabljamo za ustno higieno. Opredeljene so kot poltrdna snov za odstranjevanje naravno nastalih oblog z zob. Ocenjujejo, da je redno ščetkanje zob vsaj dvakrat na dan in nitkanje vsaj enkrat na dan dobra rutina ustne higiene. V Evropi, kar morda ni presenetljivo, veliko ljudi trdi, da si zobe umivajo vsaj dvakrat na dan, čeprav podatki iz raziskav kažejo drugače. Navade ščetkanja zob v različnih evropskih državah se namreč precej razlikujejo, saj v nekaterih državah poročajo o več kot 75 % odraslih in otrok, ki si zobe ščetkajo več kot enkrat na dan, v drugih pa o manj kot 45 % [1].

Na trgu je trenutno na voljo veliko različnih zobnih past. Čeprav ima vsaka blagovna znamka različne sestave in razmerja v svojih formulah, so osnovne in pogoste sestavine, ki jih najdemo v zobnih pastah naslednje: abrazivi, barvila, detergenti, arome, fluoridi, vlažila, zgoščevalci, konzervansi, sladila in belila.

… to je veliko kemikalij, ki jih običajni uporabniki ne morejo prepoznati in razlikovati!

A poudariti je potrebno, da v vsaki zobni pasti niso uporabljene vse zgoraj omenjene kemikalije, še posebej ne v preverjenih naravnih izdelkih.

Abrazivi so trdi materiali, ki se uporabljajo za odstranjevanje površinskih mehkejših, manj odpornih snovi z brušenjem ali drgnjenjem. Le-ti v zobnih pastah pomagajo pri mehanskem čiščenju zob in v nekaterih zobnih pastah so abrazivi mikrokroglice. To so okrogli trdni plastični delci, katerih največja dimenzija je manjša od enega milimetra (npr. polietilen (PE), polimetil metakrilat (PMMA) …). V kozmetiki se lahko mikrokroglice dodajo kot sredstvo za piling tudi milom in pilingom za obraz. Lahko pa se zobnim pastam dodajajo tudi v dekorativne namene. Zobozdravniki so opazili, da se mikrokrolice lahko ujamejo v dlesni pacientov, kar predstavlja resno težavo, saj je območje med zobmi in dlesnimi izjemno občutljivo [2].

G-NASVET: Dobro je vedeti, da ne samo zobne paste, ampak tudi izdelki, kot so ustne vode in tablete za čiščenje zobnih aparatov in zobnih protez, lahko vsebujejo mikrokroglice.

Številni oblikovalci kozmetičnih izdelkov in podjetja si prizadevajo, da bi v svoje izdelke vključili naravne abrazive – npr. lupine orehov, mandljev in pistacij v prahu, različna semena in poščice, kristale soli …

Danes torej obstaja že veliko naravnih alternativ, vendar bomo v nadaljevanju poudarili, kaj se dogaja s sintetičnimi abrazivi v izdelkih za osebno nego in kozmetiki.

Kako lahko prepoznamo mikroplastiko v zobnih pastah?

Fundacija Plastic Soup Foundation je leta 2012 pričela s kampanjo Beat the Microbead, katere namen je opozoriti na problem onesnaževanja okolja z mikrokroglicami preko uporabe izdelkov za osebno nego in kozmetike. Fundacija danes zagotavlja seznam več kot 500 sintetičnih polimernih sestavin, ki se pogosto uporabljajo v teh izdelkih in lahko prispevajo k svetovnemu problemu onesnaževanja z mikroplastiko. Na podlagi omejitev, ki jih je predlagala Evropska agencija za kemikalije (ECHA), in značilnosti sintetičnih polimerov (če so obstojni, bioakumulativni in strupeni, če so lahko biorazgradljivi in če predstavljajo tveganje za zdravje ljudi) so izdelke v okviru tega projekta razvrstili v štiri skupine – rdečo, oranžno, zeleno in ničelno. Kategorizacija temelji na mikroplastičnih sestavinah v izdelkih. Za izdelke na rdečem seznamu je bilo ugotovljeno, da vsebujejo sestavine, ki običajno veljajo za mikroplastične sestavine (npr. polietilen (PE), polipropilen (PP), polimetil metakrilat (PMMA), najlon (PA), poliuretan in akrilatni kopolimer). Izdelki z oranžnega seznama vsebujejo “skeptične mikroplastične” sestavine (npr. polikvaternij, poloksamer, PEG in PPG). To so sintetični polimeri, za katere ni na voljo dovolj informacij o njihovem vplivu na zdravje ljudi in okolja. Izdelki z zelenega in ničelnega seznama ne vsebujejo nobenih mikroplastičnih ali “skeptičnih mikroplastičnih” sestavin [3].

Kaj kažejo podatki v Sloveniji?

V letu 2019 je bila v Sloveniji na Fakulteti za varstvo okolja izvedena aplikativna raziskava “Sintetični polimeri v zobnih pastah”. Na podlagi razpoložljivih podatkov na deklaracijah izdelkov smo v 186 zobnih pastah 30 različnih blagovnih znamk s slovenskega trga preverili vsebnost sintetičnih polimerov in nato podatke primerjali z javno dostopnimi podatki projekta Beat the Microbead.

Rezultati so pokazali, da je 55 % pregledanih zobnih past, ki so pripadale 17 različnim blagovnim znamkam, vsebovalo vsaj en sintetični polimer kot osnovno sestavino. Polietilen glikoli (PEGi) so bili ugotovljeni kot najpogostejša plastična sestavina in so bili prisotni v 70,4 % vseh pregledanih zobnih pastah z vsebnostjo sintetičnih polimerov. PEGi so skupina polimerov, ki jim v imenu sledi še številka, kar predstavlja približno molekulsko maso spojine (npr. PEG-6, PEG-32 …). PEGi in njihovi derivati (spojine, nastale iz PEGov z zamenjavo, dodajanjem ali odstranjevanjem nekaterih delov molekule) se zaradi svojih fizikalnih lastnosti (kot sta topnost in viskoznost) in nizke toksičnosti uporabljajo v številnih kozmetičnih izdelkih. V naši raziskavi so bili v zobnih pastah najpogosteje uporabljeni PEG-6, -8, -12 in -32, PEG-30/40 gliceril stearat, PEG-40 stearat, PEG-40/60 hidrogenirano ricinusovo olje, PEG-3 lojni aminopropilamin.

Med zobnimi pastami s sintetičnimi sestavinami smo lahko le 11 % pregledanih zobnih past (kar je približno 6 % vseh pregledanih zobnih past) uvrstili v rdečo skupino na podlagi kategorizacije Beat the Microbead. Rezultat je pričakovan zaradi visokega ugotovljenega deleža PEGov v zobnih pastah, ki spadajo v oranžno skupino skeptičnih snovi. V naši rdeči skupini sta bili le dve zobni pasti za otroke, kar pa ustreza 18 % vseh zobnih past z mikroplastičnimi sestavinami.

Spletna javnomnenjska raziskava v Sloveniji je pokazala, da poznamo izraz “mikroplastika” (78,6 %) in da se več kot polovica sodelujočih (62,4 %) zaveda prisotnosti mikroplastike v svojem vsakdanu. A le 36,8 % se jih zaveda, da je mikroplastika lahko prisotna tudi v izdelkih za osebno nego in kozmetiki.

Potrošniki se tudi niso zavedali prisotnosti mikrokroglic v zobnih pastah:

• Več kot polovica (55,6 %) vprašanih ne ve, da lahko zobna pasta vsebuje mikroplastične sestavine..
• Večina potrošnikov (91,5 %) pri nakupu zobne paste ni pozornih na mikroplastične sestavine.
• Skoraj 77 % anketirancev ne pozna imen sintetičnih polimerov, ki bi lahko bili prisotni v zobni pasti.
• Anketiranci kot plastično sestavino v zobnih pastah prepoznavajo le PEG.

Zobne paste so zelo pogosto uporabljeni izdelki za osebno nego med vsemi populacijami. Sestavine zobne paste, topne ali netopne v vodi, po uporabi postanejo del komunalne odpadne vode. Poleg tega, da zobna pasta pristane v umivalniku, jo pri umivanju zob lahko tudi pogoltnemo, zlasti otroci. Zato je zelo pomembno vedeti, katere kemikalije vsebuje naša zobna pasta!

V primeru mikroplastike bo predlog EU, kako in kdaj omejiti uporabo namerno dodanih mikroplastičnih delcev v vseh vrstah izdelkov za potrošniško ali poklicno uporabo, pomagal zmanjšati razširjenost problematike mikroplastike v naslednjih desetletjih. Navsezadnje lahko z nekaj preprostimi koraki naredimo veliko zase in za okolje.