Ne skrbite, ne bomo se spuščali v podrobnosti in skrivnosti kemije in toksikologije. Na vse bomo pogledali z enostavnega, in, kar je najpomembneje, logičnega vidika 🙂. Kroženje strupenih snovi je kot vsako drugo kroženje nekaj, kar se nadaljuje, dokler se ne zatakne v zanki. Predstavljajte si kačo, ki požre svoj lastni rep.

Vsak, ki želi izdelati izdelek, potrebuje sestavine, ljudi, prostor, embalažni material, logistiko in trgovine, v katerih bo izdelek ponujal. Da bi prihranili denar in dali kupcu tisto, kar “želi”, bodo kupili poceni sestavine, seveda tiste, ki “izpolnjujejo zahteve kupca 😃”. Izdelali bodo privlačno embalažo, polno barv, po možnosti z naravnim motivom, da bomo morda mislili, da je izdelek okolju prijazen in ekološki (Zeleno zavajanje). Izdelek izpolni, kar je obljubil, na primer naredi naše lase sijoče. Kupec je zadovoljen in ga vedno znova kupi, ker je namenjen vsakodnevni uporabi, se lepo peni, vendar hkrati ne zdrži tako dolgo.

Vendar na vsakem koraku nastajajo škodljive snovi! Kako to? Vse se začne pri uporabljenih sestavinah, ki so sicer funkcionalne in poceni, vendar so pogosto naftni derivati in škodljive snovi. Dodani so konzervansi (med škodljivimi so 2-bromo-2-nitropropan-1,3-diol, klorometilizotiazolinon, bromoklorofen, parabeni, BHT), parfumi, ki prikrijejo vonj po naftnih snoveh in privabijo potrošnike, in nato barvila, da izdelek dobi privlačno barvo. Na koncu se vse skupaj zapakira v embalažo, ki je najpogosteje izdelana iz plastike, prav tako pridobljene iz nafte. V sestavinah izdelka ali embalaži so pogosto uporabljeni tako imenovani PFAS in ftalati (endokrini motilci). Super, kajne?

Zakaj govorimo o kroženju škodljivih snovi?

Žal vse škodljive snovi, ki jih proizvedemo, porabimo, izločimo ali zavržemo, ne izginejo preprosto, temveč še naprej vstopajo v okolje in ustvarjajo krogotok. Vedno pogosteje slišimo, da so škodljive snovi (mikroplastika, rakotvorne snovi, endokrini motilci) odkrite na primer v pitni vodi. Čeprav so koncentracije nizke, imajo lahko tudi te “zanemarljive” koncentracije nepredvidene posledice, zlasti v primeru endokrinih motilcev. Škodljive snovi so povsod – aditivi (številke E) v živilih, škodljive snovi v kozmetiki, zdravilih, onesnaževala v vodi in zraku iz proizvodnje, izgorevanja itd. Ko vse skupaj seštejete, koncentracije morda vendarle niso tako zanemarljive, kajne? Na primer, PFAS najdemo praktično povsod. Z njimi se rodijo celo naši otroci.

Danska študija, ki je preučevala strupene snovi v kozmetičnih izdelkih, je pokazala, da dve tretjini kupljenih izdelkov vsebuje snovi, škodljive za zdravje ljudi in okolje [1].

To ponazorimo s primerom: Ženska dela v tovarni, ki proizvaja konvencionalno kozmetiko, pri čemer je med izdelavo teh izdelkov izpostavljena škodljivim snovem (ŠS). Uporablja tudi izdelke za osebno nego in kozmetiko, ki vsebujejo ŠS. Poleg tega je lahko noseča in nekaj se prenese na plod, zaradi česar se otrok rodi z bremenom ŠS v telesu. Otrok preživlja dneve v plenicah za enkratno uporabo, v kožo mu vtiramo različna olja in podobno. Nastaja vedno več odpadkov s ŠS, ki vstopajo v naravno okolje. Nato na primer uživa ribe, onesnažene s PFAS, ftalati, živim srebrom in tako naprej. Grozljivo, kajne? Ali se ne sliši neverjetno strašljivo? Na žalost je to današnja realnost! To je kroženje škodljivih snovi v praksi!

Primer nevarne snovi za vse:

Triklosan je protimikrobna snov, ki uničuje in preprečuje širjenje bakterij ter se pogosto uporablja kot konzervans [2]. Kljub počasnemu opuščanju se triklosan še vedno uporablja skoraj povsod. Leta 2011 je Evropsko sodišče obravnavalo triklosan v zvezi z mikrobno odpornostjo in razsodilo v prid triklosanu [3]. Kljub temu so ga odkrili v pitni vodi, rekah, jezerih, zemlji in živalskih tkivih, vključno s človeškimi. Poleg tega je obstojen, saj je njegova prisotnost potrjena v vzorcih izpred približno 40 let [4].

Dokazano je, da triklosan reagira s klorom v pitni vodi in tvori kloroform. Kloroform je povezan z rakom na mehurju in spontanimi splavi. Fenol, ki je prisoten v triklosanu, lahko povzroči draženje kože in otrplost senzorjev v živčnih končičih [5]. Kar zadeva negativen vpliv na zdravje ljudi, je nedavna študija razkrila, da triklosan kot nenamerni stranski produkt vsebuje dioksine [6]. Triklosan v milu je precenjen, primerjava, ki jo je izvedla Svetovna zdravstvena organizacija, pa je pokazala, da so izdelki na osnovi alkohola učinkovitejši.

Higiena je seveda pomembna, zlasti v bolnišnicah in drugih okoljih, kjer ljudje prihajajo v stik drug z drugim. Umivanje rok je in vedno bo nujno! V večini primerov pa zadostuje običajno milo [7], v bolnišnicah pa se išče razkuževanje z alkoholom. Presenetljivo je, da so primeri okužb, ki se prenašajo v bolnišnicah zaradi neustreznega umivanja rok, po vsem svetu še vedno prisotni in vodijo v smrt izključno zaradi neustreznih higienskih praks bolnišničnega osebja [8].

Kako lahko sami spremenimo razmere?

• Vsekakor je temeljnega pomena odpraviti proizvodnjo in porabo izdelkov, ki vsebujejo škodljive ali potencialno škodljive snovi. To je mogoče doseči s pritiskom na proizvajalce in izbiro primernejših izdelkov.
• Izogibanje “težkim kemikalijam” – naučite se uporabljati “nežnejše” alternative. Če jih mora nekdo uporabiti, mora nositi zaščitno opremo kot so rokavice, respirator in zaščitna očala.
• Ne podlegajte oglasom in proizvajalcem, ki trdijo, da potrebujemo sterilno okolje doma in to samo zaradi njihovega dobička. Zakaj je bolje, da dom čistimo z običajnimi izdelki, kot so soda bikarbona, kis, milo ali druga naravna čistila? Ker se bakterije in virusi vrnejo v nekaj sekundah do nekaj dneh in na koncu uničimo svoje “prijatelje” – prijazne bakterije. To ogroža naš imunski odziv, kar nas lahko pripravi do pogostejših bolezni in podobno.
• Najbolje se je izogibati nevarnim snovem in uporabljati bolj naravne izdelke s podobnimi učinki. Zanimajte se za sestavo izdelkov, kot so čistila in pralni izdelki, in se ne zadovoljite z nepopolnimi seznami sestavin. Proizvajalcem lahko pišete in zahtevate popolne sezname sestavin (varnostni listi – SDS). Bodimo radovedni!
• Izogibanje plastiki. Igrače, pripomočki in podobni predmeti imajo pogosto le oznake, kot so plastika ali PE, PP itd. Še vedno ne poznamo celotne sestave, ali vsebujejo bisfenole, ftalate in druge škodljive snovi.
• Izogibajte se nepotrebni uporabi antibakterijskih, protivirusnih in razkuževalnih izdelkov, kadar niso potrebni. S tem po nepotrebnem povečujete tveganje protimikrobne odpornosti, ki je zelo nevarna.
• Največji izziv je lobiranje proizvajalcev in pomanjkanje študij (ki trajajo več let). Tudi ocenjevanje tveganj v naravi je dolgotrajen proces. Zato je koristno, da se nevarnim snovem izognemo takoj ob nakupu in ne čakamo, da nas na to opozori neodvisna študija.
• Pazite na zeleno zavajanje.
• Raziščimo proizvajalce, kje imajo sedež, kdo dela pri njih, kje pridobivajo surovine, in ne oklevajmo postavljati vprašanj.
• Pritisk na dobavitelje vode in čistilne naprave. Uporaba novih/starih (vendar funkcionalnih) tehnologij za odstranjevanje obstojnih onesnaževal (PFAS, mikroplastike, težkih kovin, nanoplastike itd.). Obetavna se zdi na primer metoda Wasser 3.0. Čiščenje z aktivnim ogljem, UV-sevanjem, uporabo rastlinskih snovi in še več. Izvajanje tehnologij za odstranjevanje onesnaževal neposredno v čistilnih napravah in naložbe v njihovo prenovo.

Nočemo trditi, da moramo za vse poskrbeti sami, a če bo več ljudi tako ozaveščenih in ne bo kupovalo izdelkov, ki vsebujejo škodljive snovi, proizvajalci ne bodo imeli trga in bodo morda začeli razmišljati bolj odgovorno in ekološko (upajmo). Je to znanstvena fantastika? Bomo videli! Vsak korak šteje in nekje moramo začeti. Zaželimo si srečo! 🙂