Greenwashing – kako ne pasti na zeleno trzenje

Avtor Ing. Žaneta Milošová (Havírová)

Ste že kdaj slišali za ta izraz? Morda ste to besedo slišali prvič, zagotovo pa ste že slišali besedno zvezo zavajajoče oglaševanje. Preprosto povedano, zeleno zavajanje (greenwashing – GW) je širjenje napačnih ali nepopolnih informacij z namenom pritegniti ljudi [1]. Podajajo informacije, da so organizacija, podjetje ali izdelki zeleni, da se obnašajo okolju prijazno in da s svojo izbiro pomagate planetu. Vendar temu ni tako – in prav to je zeleno zavajanje.

Ni nujno, da je to vedno namerno, včasih je vzrok le neznanje podjetij [2]. Vendar to ne spremeni dejstva, da je zeleno zavajanje škodljivo. Ljudje, ki se poskušajo obnašati okolju prijazno, pogosto izgubijo voljo, da bi se še naprej obnašali odgovorno, ko izvedo za zavajajoče informacije. GW lahko zato zmanjša zaupanje v zelene izdelke. Gotovo se spomnite razprav o predragih ekoloških jajcih, mleku in podobnem, ki so slabše kakovosti od komercialnih izdelkov. Zgodi se lahko vse. 

Zato je pomembno vedeti, kje iskati te informacije in kako si jih razlagati, da bi razumeli, ali so izdelki, podjetja in organizacije resnično kakovostni in okolju prijazni. Razumeti številne ekološke oznake in oznake izdelkov je praktično nemogoče. V Evropski uniji je aktivnih več kot 200 znakov za okolje, po svetu pa več kot 450 [3]. Zeleni dogovor za Evropo skuša rešiti to težavo s trditvijo, da morajo podjetja in organizacije svoje trditve podkrepiti z dejanskimi rezultati, ki temeljijo na metodologiji presoje vplivov na okolje [4]

Mediji so že opozorili na primere zelenega zavajanja, zato upajmo, da se bodo podjetja kmalu naučila iz takšnih praks in prenehala zavajati potrošnike (povezava na članka tukaj in tukaj). Veliko je še drugih podjetij, ki so zagrešila zeleno zavajanje, pa naj gre za nerazgradljive papirnate slamice v verigah s hitro prehrano ali podobno težavo s plastenkami [5]. Za zdaj nam ne preostane drugega, kot da pozorno beremo, se zanimamo in smo pozorni na nepopolne informacije. V tem članku vam bomo predstavili najpogostejše stvari, na katere morate biti pozorni, da se ne boste ujeli v pasti zelenega zavajanja!

Primeri Zelenega zavajanja:

  • Podjetja pogosto navedejo le tisti del informacij, ki je privlačen za potrošnike: npr. da losjon vsebuje 100 % ekološkega avokada in da je v zeleni embalaži. Vendar pa celoten izdelek vsebuje manj kot 0,01 % avokada, druge sestavine pa morda sploh niso ekološke.
  • Laskava imena, kot so organsko, naravno, naravno, ekološko itd., so pogosto le marketinški triki.
  • Embalaža je izdelana iz 75 % recikliranega materiala. Manjkajo podatki o tem, iz česa je narejena preostala embalaža. Takšne embalaže morda sploh ni več mogoče reciklirati ali pa jo je zelo težko reciklirati. 
  • Izdelek ne vsebuje parabenov, silikonov in podobnih snovi. Kaj vsebuje namesto tega? Proizvajalec tega ne navaja več. Proizvajalec torej ponovno uporabi le tisti del informacij, ki jih želi slišati potrošnik.
  • Embalažo je mogoče 100-odstotno reciklirati. WOOOW! Odlično oglaševanje, zelene embalaže z motivi narave ne manjka. Kaj je v embalaži?
  • Informacija, da je podjetje v proizvodnji zmanjšalo emisije za 40 %. Ja? V celotni proizvodnji?                                       
  • zmanjšanje uporabe plastike pri določenem izdelku za 20 %. Plemenito, toda zakaj je okoli plastičnega lončka dodan papir (pogosto viden pri jogurtih)? Za nas je to dodatno delo, ko moramo sneti vrh, odstraniti papir, ločiti materiale in jih razvrstiti. Iz izkušenj vem, da ljudje tega ne počnejo, ker je to “preveč zapleteno”.
  • Če je nekaj naravno – karmin, žolč, sečnina, lanolin (maščoba iz ovčje volne), vosek ali nekateri rastlinski izvlečki, to še ne pomeni, da je celoten izdelek trajnosten ali prijazen do okolja in živali. Omenjene snovi so naravne, vendar beseda naravna ni zakonsko opredeljena.
  • Podobno kot pri recikliranju so informacije o možnosti kompostiranja pogosto zavajajoče. Kako, kje in pod kakšnimi pogoji naj bi kompostirali v običajnem gospodinjstvu, ni pojasnjeno. Kompostiranje je znanost in radi bi videli, kako nekdo kompostira plenice na domačem kompostnem kupu 🙂 .
  • Izdelek je 100-odstotno biorazgradljiv. Upajmo, da je! Pod kakšnimi pogoji? Kaj pa embalaža izdelka?
  •  Okolju prijazen izdelek v harmoniji z naravo… Lepo napisano, a kaj to pomeni? 😃
  • Izdelki v zeleni embalaži z motivom narave ne pomenijo nujno ekološkega izdelka. Pogosto pa že na prvi pogled pritegnejo pozornost in to je bistvo.
  • poudarjanje, česa izdelek ne vsebuje, ne da bi navedli celoten seznam sestavin (pogosto so to plenice, pralni praški, pa tudi šamponi ali dekorativna kozmetika [6]).

Kako ne nasedati zelenemu zavajanju?

  • Informacije vladajo svetu, zato preberite več kot le to, kar želi proizvajalec. To pomeni, da se pozanimajte o celotnem seznamu sestavin izdelka, blagovnih znamkah, materialih, iz katerih je izdelek narejen, itd.
  • Ne zadovoljite se le s slikami narave, zelene embalaže in podobnim, temveč preberite vse, kar je mogoče.
  • Izračunajte odstotek tako imenovanih ekoloških sestavin, če obstajajo.
  • Poiščite izdelek ali podjetje, ki je dokazalo (npr. z verodostojnim certifikatom), da je okolju prijazno in pošteno do svojih zaposlenih (kar ni lahko poiskati 😕). Izberite nekaj blagovnih znamk in o njih preberite iz verodostojnih virov [7].
  • Poiščite lokalne proizvajalce – večinoma manjše lokalne proizvajalce, ki izdelujejo le “domače” izdelke v manjših maloprodajnih količinah.
  • Izberite sestavine lokalnih ali bližnjih dobaviteljev ali poiščite informacije o tem, kakšne so v resnici sestavine in kje so bile pridobljene. Če proizvajalec to navede, je večja verjetnost, da ne laže in da je odgovoren.
  • Nihče od nas verjetno ne bo takoj stekel k oblastem in se pritožil ali se obrnil na strokovnjake na temo zelenega zavajanja. V nekaterih državah pa obstaja pa možnost, da te nepoštene prakse prijavimo. Kot na primer pristojnemu inšpektoratu.

Author

  • Ing. Žaneta Milošová (Havírová)

    Počne tisto, kar uživa – dela kot izvršna direktorica podjetja GreenScan. Študirala je na Tehnični univerzi v Ostravi, kjer je magistrirala iz okoljskega inženirstva. Vedno ji je bilo mar za naravo in stvari okoli nje. Rada ima gore, gozdove, živali in sprejema tudi sodobnost. Zato skuša iskati ravnovesje med naravo in sodobnim svetom.

0 komentarjev

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja