Tudi za naravno kozmetiko je potrebno znanje kemije – intervju z Natašo Kovačić

Avtor Anja Bubik, PhD, Ing. Žaneta Milošová (Havírová)

Predstavitev

Nataša: Moje ime je Nataša Kovačić, Ph.D., po poklicu sem univerzitetni diplomirani kemik in sem lastnica podjetja, v katerem se ukvarjam s kreiranjem novih naravnih kozmetičnih izdelkov ter njihovo proizvodnjo. Poleg kemije v vseh oblikah me zanima vse, kar je povezanega z naravo, njenimi zakoni in posledicami. Skratka, vse o naravnem življenju.

Kaj je vaša služba? S čim se ukvarjate? Kaj vas je motiviralo, da ste se kot doktorica kemijskih znanosti znašli v kozmetični industriji?

Nataša: Poklic kemika me je skozi kariero vodil do različnih področij kemije, od moje specializacije iz analizne kemije do analiziranja sestavin v kremah, tonikih, milih… In kmalu sem iz analiziranja sestavin v kozmetičnih izdelkih prišla do želje, kako moje znanje obrniti v obratno smer, kako iz sestavin narediti izdelek, katere sestavine izbrati in jih združiti v edinstveno in predvsem učinkovito naravno formulo izdelka.

Kaj je pa vašem mnenju problem/težava moderne kozmetike? Kateri so najpomembnejši nezaželeni učinki kozmetike na človeka in okolje?

Nataša: V današnjem času je največja težava moderne kozmetike poplava izdelkov. In to, da vsak proizvajalec obljublja čudeže. Na drugi strani pa imamo potrošnike, ki težave imajo, pa zaradi svojega neznanja in osupljivih marketinških potez izjemno težko izbirajo pravilno in smiselno. Zato je zelo pomembno, da znamo izbrati in prepoznati kvalitetne kozmetične izdelke.

Kako prepoznamo prave, resnično naravne kozmetične produkte?

Nataša: Prave, resnično naravne produkte težko prepoznamo brez poznavanja kozmetičnih zakonitosti. Nekateri proizvajalci se ravno za ta namen odločijo za certificiranje izdelka (certifikat na izdelku daje izdelku dodano vrednost), nekateri stavijo na trditve na izdelku, strokovnjaki stavijo na INCI sestavine. Drugemu je edino merilo občutek na koži: ali mi izdelek ugaja, ali pač ne. Enim je to merilo dovolj.

Kaj so glavne prednosti naravne kozmetike? Kaj pa slabosti?

Nataša: Glavne prednosti naravne kozmetike so po mojem prepričanju sestavine, ki morajo biti čim manj kemijsko obdelane, v čim bolj neokrnjenem smislu vzete iz narave in kot take biti položene na našo kožo. Slabosti? Kadar sestavine niso v pravih koncentracijah ali razmerjih z drugimi sestavinami, je lahko naravna kozmetika dražeča, zelo slaba za našo kožo. In uporabnik mora zelo dobro poznati svojo kožo, da lahko pravilno izbere. Z nepravilno izbiro lahko svoje kožne težave še poveča.

Ali vaša profesionalna znanja vplivajo tudi na odločitve v vašem vsakdanu?

Nataša: Moja profesionalna znanja vsak dan vključujem v svoje odločitve, tako pri nakupu živil, kozmetike, čistil, oblačil, pohištva, pri gradnji hiše, pri urejanju okolice … Sem kar precej poklicno »deformirana«, se temu reče.

Preidimo k zelo aktualni tematiki – parabenom (Parabeni so najbolj pogosto uporabljeni konzervansi v kozmetičnih izdelkih, pa tudi v zdravilih. NPR. butilparaben so leta 2020 uvrstili na seznam snovi z visoko stopnjo zaskrbljenosti.) [1] Kaj pravzaprav to pomeni za nas uporabnike?

Nataša: Parabeni, da pojasnim, so skupina spojin, ki jih kemijsko imenujemo estri hidroksibenzojske kisline. Vplivajo na pH mikroorganizmov in jih tako uničijo. So izjemno učinkovita zaščita kozmetičnih izdelkov pred mikroorganizmi. V naravni kozmetiki niso dovoljeni, saj obstajajo dvomi o njihovem hormonskem delovanju v našem telesu. Delno se namreč lahko parabeni absorbirajo skozi kožo. Smešno je, da se kar nekaj parabenov naravno pojavlja v naravi (npr. v borovnici, oljki… ). Pa vendar menim, da so pomisleki o uporabi v kozmetiki popolnoma na mestu, saj kozmetične izdelke uporabljamo večkrat na dan, več dni, mesecev in let. Če sklepamo na akumulacijo in/ali metabolizem določene spojine, ki vstopa v naše telo, potem je pazljivost pri uporabi te spojine v izdelku nujna in upravičena.

Kakšno je vaše stališče – kot strokovnjakinji na področju do uporabe parabenov v kozmetiki?

Nataša: Kot sem že povedala, so parabeni lahko potencialno nevarni za naše hormonsko delovanje predvsem zaradi prehajanja skozi kožo v naše telo, zaradi potencialne akumulacije in vstopanja v metabolne procese. Razmišljam tudi o potencialni nevarnosti novo nastalih metabolnih produktov, o katerih ne vemo prav nič; niti ne vemo, katere nove spojine se tvorijo, kakšne so koncentracije, ali se akumulirajo, ali se vgrajujejo naprej, ali so morebiti toksični? Torej, zame je to preveč neznank, preveč tveganja. Se strinjam z odločitvijo, da parabeni v naravno kozmetiko ne sodijo. Sem pa tudi mnenja, da spojine s takšnim življenjepisom ne sodijo v izdelke za človeško in živalsko uporabo.

Ali kakšne naravne konzervanse danes že lahko uporabimo namesto parabenov oz. sintetičnih konzervansov? Ali so kakšne ovire, ki zmanjšujejo uporabo naravnih konzervansov v kozmetiki?

Nataša: Trenutne smernice v naravni kozmetiki glede uporabe konzervansov narekujejo uporabo protimikrobnih spojin, ki niso na seznamu uradno dovoljenih konzervansov, pa vendar imajo protimikrobni učinek. Primer: uporabimo spojino, ki ima v formuli drugo vlogo (npr. kot dišava), vendar ima tudi protimikrobni učinek.

V izdelkih na vodni osnovi se konzervansi uporabljajo za preprečitev razvoja bakterij in plesni (antimikrobno delovanje). Kaj pa naravni kozmetični izdelki na osnovi olj in maščob? Ali ti ne potrebujejo konzervansov?

Nataša: Načeloma izdelki na maščobni osnovi ne potrebujejo konzervansa. Vendar je poleg sestave potrebno upoštevali tudi način uporabe izdelka, ali mogoče izdelek tekom svoje življenjske dobe prihaja v stik z vodo; v tem primeru konzervans ravno zaradi varnosti dodamo. Primer: oljni gel za tuširanje.

Kakšna je vloga sestavin kot so benzil alkohol, natrijev benzoat, benzil benzoat v kozmetičnih izdelkih? Ali so te sestavine vse iz naravnih virov?

Nataša: Tako alkoholi (npr. benzil alkohol) kot nekatere organske kisline in njihove soli (npr. natrijev benzoat, benzil benzoat) delujejo kot konzervansi. Najdemo jih v naravnih virih in so zato pozicionirani kot varni naravni konzervansi. Na kar je potrebno biti pozoren, pa so uporabljene koncentracije le-teh. V naravni kozmetiki se je potrebno držati načela, da se doda samo toliko spojine, da opravi svojo vlogo, te spojine se ne dodaja »na zalogo«, da bo, kot radi rečemo, dobro prijela!

Kakšno vlogo igrajo v kozmetiki eterična olja? Ali lahko predstavljajo okoljski problem?

Nataša: Eterična olja imajo primarno funkcijo naravnih dišav. Poleg te funkcije pa imajo še dodatne funkcije, npr. aromaterapevtske sposobnosti (funkcija zdravljenja) do protimikrobnih sposobnosti (predvsem v kombinaciji s sinteznimi konzervansi). Ponovno je tudi pri teh spojinah potrebno paziti na uporabljene koncentracije zaradi občutljivosti na sestavine eteričnih olj. Okoljski problem? Mogoče zaradi temperaturno zahtevnih postopkov pridobivanja (eden od načinov pridobivanja je destilacija, ki spada med energetsko potratnejše postopke).

Ali bi nam želeli povedat tudi nekaj o limonenu, linalolu in citralu? Kaj so te sestavine, ki so pogoste v kozmetiki in se najdejo tudi v vaših izdelkih? Kaj so njihove funkcije v kozmetičnih izdelkih? Ali imajo kakšne slabosti?

Nataša: Limonen, linalol, citral spadajo med naravne sestavine dišav, ki jih pogosto uporabljamo za odišavljanje kozmetičnih izdelkov. Saj veste, vsaka kremica mora lepo dišati, to je ena od lastnosti vsakega kozmetičnega izdelka. Naštete spojine spadajo med 26 dišavnih spojin, ki morajo biti od leta 2005 napisane na INCI seznamu sestavin, saj lahko v določeni koncentraciji povzročajo alergijsko reakcijo. Evropska zakonodaja tako ščiti uporabnike, ki so nagnjeni k alergijam za dišave. Tudi v mojih izdelkih so te spojine prisotne, saj za odišavljenje uporabljam izključno eterična olja, kjer te spojine SO prisotne.

Kako pa je s problematiko barvil v lepotni kozmetiki (npr. šminke)? Ali imajo barvila zgolj estetsko funkcijo ali tudi druge? Ali imajo lahko barvila negativne učinke na uporabnika? (npr. zaužitje šminke, vprašanje kroničnega vnosa ob vsakodnevni uporabi)

Nataša: Zelo široko vprašanje glede barvil. V osnovi so barvila organske spojine, ki so lahko topne (topne v vodi ali organskih topilih) in netopne imenujemo jih organski pigmenti). Poleg barvil obstajajo še anorganski pigmenti. Ogromno področje. Poleg obarvanja imajo te spojine različne funkcije: zaščita pred soncem, antioksidanti (karotenoidi), nekatera barvila so tudi vitamini (Vitamin B12). Tako kot pri ostalih spojinah v kozmetiki, so lahko naravnega ali sintetičnega izvora, definitivno pa tudi glede barvil obstajajo pomisleki v rabi.

Kakšno je vaše mnenje o uporabi sintetičnih barvil v izdelkih za otroke? Ste morda kdaj pomislili, da otroci izbirajo (in starši kupujemo) tudi kozmetične izdelku/izdelke za nego glede na izgled in ne sestavo/kvaliteto izdelka? Ali so sintetična barvila (npr. E133, E102, E129, …) v lastnostih boljša kot naravna?

Nataša: Ravno na področju barvil je veliko pomislekov glede uporabe naravnih barvil, ki so zaradi »naravnosti in splošno boljše sprejetosti« manj toksikološko raziskana kot sintetična, umetna barvila. Gre za področje, ki ga je še potrebno raziskovati.

Kaj je kriterij naše izbire v trgovini? Po mojih izkušnjah najprej vedno izgled izdelka. Kupujejo naše oči, možgani. Šele doma, ko si za izdelek vzamemo čas, ga seveda najprej povonjamo, in šele nato ga preizkusimo na koži. In šele za tem pride prebiranje deklaracij, trditev na izdelku. Za ta del proizvajalci nismo krivi, takšna je človeška narava. In zato je izobraževanje na področju vsebine izdelkov nujno, da kupec že na prvi pogled kaj hitro dobi občutek, koliko kakovosten je izdelke, ki ga drži v roki.

Ali se vam zdi barvilo karmin rdeče (znano kot E120), pridobljeno iz žuželke košeniljke (Dactylopius coccus) uporabno v moderni kozmetiki?

Nataša: Ne. Niti v naravni kozmetiki, ne. Način pridobivanja barvila je nesprejemljiv. Ali veste, da je za 1 kg tega barvila potrebno od 80.000 do 140.000 žuželk, ki jih ali sušijo na soncu, zadušijo v žveplovih hlapih ali prevrejo z vodo? Zaželite si raje kakšen drug rdeč odtenek vaše šminke!

Kaj menite o uporabi parfumov oz. arom/dišav v kozmetičnih izdelkih?

Nataša: Odišavljanje kozmetičnih izdelkov je danes nuja. To si kupci želijo. Sama pa imam drugačen pogled. V svoje izdelke vgrajujem minimalno količino dišav (eteričnih olj) – le toliko, da prekrijejo morebitni neugoden volj samih sestavin v izdelku, ali pa dišav sploh ne dodam. Sama izjemno močno voham in me izredno moti, ko na pošti pred mano stoji gospodična, iz katere hlapijo vsi možno kozmetični izdelki: od pralnega praška, mehčalca, šampona in regeneratorja za lase, povrhu pa še njen parfum. Moja glava zabrenči od glavobola, vseh aromatskih impulzov naenkrat. Zato sem pri uporabi dišav izjemno skromna in previdna (tudi zaradi možnosti alergičnih reakcij).

Izdelki za razkuževanje so lahko problem zaradi možnosti razvoja odpornosti bakterij na te izdelke. Ali obstajajo težave z odpornostjo na “naravne”, bolj rafinirane izdelke za razkuževanje? Ali so naravna razkužila tako učinkovita kot sintetična?

Nataša: Ne. Verjetno pa je pri naravnih razkužilih čas in količina razkužila drugačen kot pri sintetičnih, ki so običajno tudi bolj koncentrirana. Ponovno pa pomislek, da so naravna razkužila ravno zaradi razloga »naravnosti in splošno boljše sprejetosti« veliko manj toksikološko raziskana.

Lahko prediskutiramo potrošniško izkušnjo uporabnice iz Češke?

»Proizvajalci čistil in pralnih sredstev ter plenic na embalaži izdelka ne navedejo celotne kemične sestave in je treba podrobno sestavo zapleteno iskati v tako imenovanih varnostnih listih za večji del. Proizvajalci pravijo, da nimajo prostora za podatke na embalaži, kar je ironično, ko seznam sestavin najdem celo na bleščilu za ustnice, ki je opazno manjše od 3 kg vrečke pralnega praška.«
Se kot kemik strinjate s tem?

Nataša: Prostor je. Obstajajo nalepke, kot pri zdravilih, ki jih odlepimo in lahko prebiramo tudi še tako veliko količino tiska. Za proizvajalca je takšna nalepka večji strošek. In to je edino razlog, zakaj teh podatkov ni. Moj pomislek je: kaj to lahko te informacije povedo običajnemu potrošniku, nestrokovnjaku? Poznam kupce, ki prebirajo deklaracije na izdelkih in preštevajo samo E-sestavine. Čeprav je, npr. E300 askorbinska kislina, torej vitamin C, ki je čisto ok sestavina? Kritično razmišljanje brez znanja? Zato je potrebno učenje.

Kdo vrši kontrolo nad kvaliteto v kozmetični industriji?

Nataša: Na prvem mestu sam proizvajalec s sistemom kakovosti dela v razvoju in proizvodnji. Nato državne inšpekcijske službe, vendar le-te ne testirajo kvalitete izdelkov, ampak sistem kakovosti dela. Nato certifikacijske hiše, če imajo izdelki certifikat. Testirajo ustreznost izdelka. Študije rezultatov izdelka se izvajajo po presoji proizvajalca.

Ali menite da se odnos ljudi do kozmetike in s tem skrb za svojo kožo izboljšuje?

Nataša: Da. Vedno večja je ozaveščenost o sestavinah in uporabi. Ljudje želijo vedeti, kaj uporabljajo, pomemben jim postaja odnos do narave.

Se vam zdi, da se odnos kupcev do naravne kozmetike izboljšuje? Uporabniki v današnjih časih, kjer je dostopnih več informacij in so izdelki lažje dostopni, cenijo razmerje med kakovostjo in ceno izdelka?

Nataša: Odnos kupcev do naravne kozmetike se izboljšuje. Marsikdo se odloči za naravno kozmetiko, ko se pri klasični kozmetiki pojavljajo težave, preobčutljivosti, in takrat se vrnejo nazaj k naravi, k njeni nežnosti in zaupanju v njeno znanje. Tudi tehnologija je napredovala, iz narave lahko imamo danes na voljo resnično čudovite naravne sestavine, ki jih še nekaj desetletij nazaj nismo premogli.

Ali imate kakšen nasvet za poslušalce glede nakupa kozmetike in kaj v njej iskati in na kaj biti pozoren?

Nataša: Najprej morate zelo dobro poznati svojo kožo, kaj potrebuje. Glede na starost, glede na izgled, kaj želite s kozmetiko doseči. Zavedajte se omejitev kozmetike: kremica žal ne bo popravila vaših genetskih zasnov, vaših življenjskih navad/razvad, ki vplivajo na počutje v lastni koži. In od tu nadaljujte z raziskovanjem v kreativni naravi.

Bi morda s kakšno posebno mislijo zaključili naš pogovor?

Nataša: Naravna kozmetika ni samo kremica. Je način razmišljanja, spoštovanja sebe in vsega okoli nas. Skupaj kreirajmo lepše življenje in naš planet.

Za odgovore se Vam zahvaljujemo.

Ekipa GreenGate

Authors

  • Anja Bubik, PhD

    Je zaključila svoj doktorski študij na področju Biokemije in molekularne biologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot višja predavateljica se na Fakulteti za varstvo okolja ukvarja z različnimi okoljskimi vprašanji povezanimi z zdravjem ljudi. Vodi tudi študijski laboratorij, skrbi za uvajanje novih raziskovalnih in pedagoških metod, sodeluje pri številnih aplikativnih in ozaveščevalnih projektih.

  • Ing. Žaneta Milošová (Havírová)

    Počne tisto, kar uživa – dela kot izvršna direktorica podjetja GreenScan. Študirala je na Tehnični univerzi v Ostravi, kjer je magistrirala iz okoljskega inženirstva. Vedno ji je bilo mar za naravo in stvari okoli nje. Rada ima gore, gozdove, živali in sprejema tudi sodobnost. Zato skuša iskati ravnovesje med naravo in sodobnim svetom.

0 komentarjev

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja