Jana: Farmacija v širšem smislu je tudi moj življenjski hobi. V prvi vrsti sem zagovornik preventive. Ta se začne takoj po rojstvu s podpiranjem dojenja, kontaktnega starševstva in povezovanja v odnosih. Vodila sem svetovalnico “Naravna nega otroka”, ki se je poleg omenjenih tem osredotočala na nego kože, vedenje otrok, vzgojo Montessori, odnose s starimi starši, nagrade in kazni itd.

Drugo področje je okoljsko gospodinjstvo, ki v širšem smislu vpliva na naše fizično in duševno zdravje, neposredno ali posredno. Sem spadajo posamezni elementi gospodinjske opreme in pripomočkov, ekološko čiščenje, pranje, higiena in naravna kozmetika; ne smemo pozabiti, da je kuhinja srce celotnega gospodinjstva in da je tam vpliv na zdravje vseh članov najpomembnejši.

Od okolju prijaznega pomivanja posode, sestave in spreminjanja prehrane je le še korak do vrtnarjenja; naj bo to v stanovanju na parapetni plošči, na balkonu ali na lastnem vrtu. Naj omenim tudi hišne ljubljenčke – higiena, prehrana, podpora življenju in naravna medicina.

Jana: Imate prav, atopijski ekcem (dermatitis) je pomembna tema. Pojavlja se tako v otroštvu kot v odrasli dobi. Tudi v tem primeru lahko na njegov pojav gledamo z več vidikov: duševnega, stičnega, stanja prebavnih organov in zastoja limfe.

Dobro ga je obravnavati celostno kot spremembo prehrane, sprostitvene tehnike, masaže, ustrezno higieno, izbiro oblačil in posteljnine (bombaž, brez aplikacij), ekološko pranje, izogibanje temperaturnim šokom, ustrezno telesno dejavnost, opustitev kajenja, izogibanje uživanju alkohola, počitek in izdatno spanje, naravno kozmetiko, zmanjšanje dejavnikov, ki povzročajo stres (ločitev/razhod, sprememba/izguba službe/šole/kolektiva/stanovanja, hudo zdravstveno stanje vas ali sorodnika, travmatična izkušnja, ustrahovanje, finančna nestabilnost).

Jana: Najprej bi rada omenila preprečevanje. Možnost pojava je že ob porodu. Dojenček pride na svet z belo kožno povrhnjico, gosto in mastno obogo, imenovano verniks, ki prekriva celotno površino telesa. Ta ima zaščitne, termoregulacijske, antibakterijske in antioksidativne učinke, hkrati pa kožo vlaži. Na koži jo je treba pustiti približno 5 dni, dokler se ne vpije. Koža po rojstvu še nima popolnoma razvite sposobnosti mazanja, prav tako pa tudi naravni nadzor vlage ni popolnoma funkcionalen.

Otroška koža je petkrat tanjša in občutljivejša kot koža odraslega. Tega ne smemo pozabiti. Z ustrezno nego od prvih dni lahko pri otrocih z genetsko predispozicijo preprečimo ali vsaj omilimo pojav ekcema. Otroka kopajte 1 do 2-krat na teden, dovolj je le čista voda. Izogibajte se vroči kopeli, prednost dajte prhanju in čim bolj zmanjšajte uporabo mila, če pa se vseeno odločite zanj, potem naravnega rastlinskega, ki vsebuje obilo rastlinskih izvlečkov.

Za suho in poškodovano kožo uporabite naravno ognjičevo otroško olje, ki ga dodajte kopeli v mlačni vodi, ali pa si pripravite ovseno kopel (proti srbenju). Kožo osušite z nežnim tapkanjem z brisačo brez trenja. Kožne gube ali celo suho kožo po kopeli navlažite s kakovostnim rastlinskim oljem. Priporočam ekološko sezamovo olje z dodatkom biološko pridelanega ognjiča, ki ima blagodejne učinke na občutljivo kožo.

Nežna masaža celega telesa pomaga pri umirjanju in harmonizaciji otroka. Nežen dotik ljubljene osebe ima blagodejne učinke ne le neposredno na kožo, temveč tudi na počutje, razpoloženje in celoten živčni sistem. Hkrati pomaga pri oblikovanju zdrave vezi v odnosu. Druga točka je spodbujanje dojenja kot naravne prehrane.

Splošna slika nege dojenčka z ekcemom vključuje kombinacijo metode brez plenic s plenicami iz blaga, minimalno količino kozmetike, bombažna zračna oblačila, ekološka pralna sredstva, vzdrževanje enakomerne temperature za noč in morebitno uporabo bombažnih rokavic. Priporočam tudi izogibanje plišastim igračam ter igračam z grobimi površinami in ostrimi robovi. Ob srbenju kožo potapkajte ali stisnite ali jo nežno navlažite.

Pomembno je tudi, da se čim hitreje odzovemo na same potrebe dojenčka. Intenziven telesni stik s starši (nošenje v šalih/nosilkah, skupno spanje). Prav tako se zgodnje odzivanje na otrokove potrebe ne obnese najbolje, če je otrok “zvit” z rjuhami. (Raziskave kažejo, da otroka ni dobro zavijanje v rjuhe za dlje časa ali celo ponoči. To zavira njegove osnovne potrebe in žal še danes v porodnišnicah opažamo, da to metodo še vedno vsiljujejo novopečenim mamicam). [1]

Jana: Na splošno je izsušena koža bolj nagnjena k različnim patologijam. Predvsem ne porušiti naravne lipidne plasti kože s pogostim umivanjem celega telesa z odvečnimi izdelki za osebno nego, ne kopajte se v vroči vodi, ne uporabljajte umetnih materialov za spodnje perilo in posteljnino, zadosti pijte, opustite alkohol, kajenje in droge, zagotovite dovolj počitka, gibanja, izogibajte se ostrim ali nenadnim temperaturnim nihanjem, ne dražiti kože mehansko in ne je preveč izpostavljati soncu, uporabljajte kozmetiko na naravni osnovi brez konzervansov in umetnih parfumov, perite z ekološkimi izdelki in dvakrat spirajte perilo ter ne uporabljati mehčalcev tkanin.

Poskusite se pozanimati tudi o alergijah na hrano in alergijah na druge vplive iz okolja, uporabljajte le potrebno količino naravne kozmetike, čistite z ekološkimi izdelki ter v minimalnih količinah. Izogibajte se uporabi osvežilcev zraka in drugih umetnih dišav, vzpodbujajte kvalitetno (protivnetno) prehrano, spodbujajte delovanje celotnega prebavnega in sečnega trakta – predvsem jeter in ledvic, zmanjšajte stresne dejavnike in izboljšajte duševno zdravje. Naučite se tehnik sproščanja, dihanja ali meditacije, redno obiskujte masaže (refleksne, limfne, lokalne …) in glede na zdravstveno stanje vključite redno hladno utrjevanje ali savnanje.

Jana: V vseh starostnih obdobjih se pojavljajo kakšne specifične težave. V otroštvu je poleg že omenjenega ekcema lahko prisoten še plenični dermatitis. V mladostniškem obdobju zaradi hormonskega neravnovesja prihaja do prekomerne proizvodnje maščob in sebuma, testosteron pa spodbuja proizvodnjo keratina, ki maši pore. Posledica je vneta koža, pogosto z okuženimi oblogami (lokalnimi, lahko pa zajame tudi večje površine telesa).

V odrasli dobi se pretekla nega kože skupaj z življenjskim slogom začne kazati po 35. letu starosti (poletje, zima, klimatizirani prostori, glivična obolenja kože nog in nohtov, razpokana in otrdela koža na stopalih, kandidoza, plenični izpuščaj, krčne žile). Pri starejših je dehidracija izrazitejša, koža je suha, občutljiva (tudi diabetična) in srbeča.

Jana: Povedala bi drugače. Zdravilne učinke rastlin uporabljamo že tisočletja, vendar je šele sodobna medicina razkrila njihove učinkovine. Danes se to znanje uporablja tudi v običajni medicini in nekatera zdravila so povsem naravnega izvora, vendar s standardizirano vsebnostjo učinkovin. Zagotovo je kombinacija tradicionalne naravne medicine in običajne zahodne medicine optimalna.

Jana: Rastline imajo za razliko od kemičnih zdravil širok nabor različnih snovi, zato njihovega učinka ni mogoče vedno jasno opredeliti. Njihova sestava (in predvsem vsebnost) je pogojena z več dejavniki, kot so lega, nadmorska višina, vremenske razmere v določenem letu, vlaga, dolžina sončnega obsevanja, temperatura, letni časi, pa tudi del dneva in način nabiranja itd.

Kemična zdravila imajo natančno opredeljene kemične snovi, katerih učinek je podan/opredeljen z njihovimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi v okviru fizioloških in patoloških procesov, ki potekajo v organizmu.

Jana: Moje otroške sanje so bile, da bi ljudem pomagala pri njihovem zdravju. Zato sva z mamo vodili štiri zasebne lekarne. Dve na podeželju in dve v Bratislavi. Skozi naše roke je šlo res veliko različnih bolnikov. Žal se večina od njih ni želela zares znebiti svojih zdravstvenih težav, čeprav so jih pogosto poudarjali. Njihov cilj je bil hitro odpraviti težave, po možnosti brez njihovega osebnega sodelovanja.

Zasebno to imenujem “sindrom rožnatih tablet”. Svoje otroške sanje v polni meri živim zunaj lekarne kot svetovalka za zdravje. Takrat imam več možnosti, da se mi oglasijo ljudje, ki jim je resnično mar za izboljšanje zdravja in se zavedajo ter so zato pripravljeni, da bodo morali nekaj storiti sami. Lahko jih spremljam in vodim na njihovi poti, vendar jo morajo prehoditi sami.

Jana: Veseli me, da je psihosomatika že vključena v klasično medicino. Zaenkrat sicer le obrobno, vendar ima tam že svojo vlogo. Telesno in duševno zdravje gresta z roko v roki. Najprej pride do nekega psihičnega neravnovesja, in če ga zanemarimo, se pojavi prvo fizično opozorilo v obliki akutne bolezni. Če pa psihološko breme vztraja, se bolezen tudi poglobi in postane kronična.

Sestavni del uvodnega razgovora so (poleg zdravstvenih težav, skupaj z družinsko anamnezo, prehranjevalnimi navadami in načinom življenja) vprašanja o sedanjih, pa tudi preteklih dejavnikih stresa, doživetih travmah, stiskah, družinskih in delovnih odnosih. Za nekatere zdravstvene težave je mogoče “okriviti” že spremljajoče duševno stanje. To seveda deluje tudi obratno. Zato so vprašanja “pod kožo” del moje prakse.

Vedno znova ponavljam, da kolikor se mi pacient zaupa, toliko mu lahko pomagam. To je kot sestavljanka. Čim več koščkov poznamo, bolj kompleksno sliko vidimo.

Jana: Ne gre le za kožo. Kozmetika za lase in telo, parfumi in deodoranti, različni osvežilci zraka, oblačila (predvsem spodnje perilo)…

Jana: Brez dvoma. Sem spadajo detergenti za pranje perila in, kar je najpomembneje, mehčalci tkanin ter široka paleta različnih čistil za tla, okna, kopalnico, stranišče, preproge in avtomobile, pa tudi za pomivanje posode.

Jana: Pranje je čista alkimija, ekološko pa še toliko bolj. Pri komercialnih sredstvih za pranje perila nam čiščenje omogoči mešanica kemikalij. Pri ekološkem pranju pa ni dovolj, da komercialni izdelek zamenjamo za okolju prijaznega. Prišlo bi do razočaranja, saj to ni način delovanja.

Prvi korak je razvrščanje perila na vsakodnevna in bolj umazana oblačila. Za bolj umazana oblačila se uporabi namakanje ali lokalna obdelava in pranje madežev glede na njihovo naravo, z žolčnim milom, olivnim milom z limono ali s čistili na osnovi kisika.

Temu sledi mehčalec vode za pralni stroj skupaj z ekološkim izdelkom. Temu se po potrebi dodajo še pralna soda, kosmiči žolčnega mila in izdelek na osnovi kisika (bel in rahlo razkuževalen).

Na koncu se uporabi izdelek na osnovi citronske kisline za nevtralizacijo raztopine za izpiranje in odstranitev ostankov pralnega sredstva.

Jana: Alergije se lahko pojavijo tudi na naravne sestavine, zlasti pri občutljivih posameznikih. Tako kot pri komercialni kozmetiki je tudi pri naravni kozmetiki potrebno v prvi vrsti upoštevati občutljivost posameznika. Najbolje je, da vzorec nanesete na podlaket in opazujete lokalno reakcijo. Na trgu je na voljo tudi naravna kozmetika brez parfumov, ki vsebuje minimalno količino sestavin in je namenjena posebej za razdraženo kožo. Možna je tudi izbira izdelkov za dojenčke, seveda na osnovi kakovostnih naravnih olj. Dobro se je naučiti, da velja princip „manj je več”.

Žal še danes nekatere porodnišnice ali svetovalke za dojenje priporočajo razne nastavke in različna mazila za poškodbe bradavic, npr. lanolin. Iz lastnih izkušenj vem, da to ni dobro. Matere takrat pogosto prenehajo dojiti, kar je velika škoda (samo 13 % žensk še doji po treh mesecih).

Jana: Problematika bolečih in poškodovanih bradavic je precej bolj obsežna kot si mnogi mislijo. Dojenje ne bi smelo boleti. Niti na začetku, preden se bradavice “navadijo”.

Bolečina je signal, da je nekaj narobe in da je potrebno neugodno stanje nemudoma odpraviti, da se ne bi razvilo v večjo in dolgotrajnejšo težavo. Prilagoditi morate položaj in pristavljanje otroka ali preveriti njegovo podojno steno.

Bolečine povzročajo manjši vnos materinega mleka in posledično manjšo tvorbo materinega mleka, nezadovoljen dojenček, ki se nervozno pristavi k dojki, se odklopi, kratko pije, pa seveda ni sit. Mama podzavestno podaljšuje obdobja dojenja in zaradi bolečin tudi skrajšuje posamezno dojenje. Nastane začaran krog.

Izhodišče je zgoraj omenjeno prilagajanje položaja in sesanje. Pri tem lahko pomaga stiskanje in menjava dojk, ko otrok še sesa, vendar ne pije več, pa tudi vztrajanje z dojenjem, opažanje signalov za dojenje, dajanje prednosti dojenju po prebujanju pred menjavo plenice in fizični stik s kožo zaradi nošenja naokoli. Veliko je treba storiti. Da se v vsem tem ne izgubite, vam lahko pomaga svetovalka za dojenje.

Jana: Nekateri dojenčki se že rodijo z genetsko predispozicijo za kožne ali alergijske bolezni. Njihov nastanek je odvisen od številnih dejavnikov, eden od njih pa je naravna prehrana brez dodatkov takoj po rojstvu – dojenje. Njegova dolžina se šteje v letih in ne le v mesecih. Vendar pa morda ne prepreči njenega izbruha v celoti.

Dojenje je potrebno spodbujati ves čas, ne le v prvih tednih ali mesecih po rojstvu. Gre za naravno prehrano, ki se naj nadaljuje tudi pozneje, poleg hrane za dojenčke, ki pomaga pri zorenju prebavnega sistema ter izgradnji imunskega in živčnega sistema. Materino mleko je pomembno za zdravje otroka (in je pomembno ter dobro za zdravje njegove matere), saj je pozitiven učinek dojenja na otrokovo zdravje odvisen od količine popitega mleka in celotnega trajanja dojenja – z drugimi besedami, učinek je odvisen od „odmerka“.

Glede na najnovejšo študijo v prestižni medicinski reviji Lancet velja, da več kot je „odmerkov“ dojenja, boljše je otrokovo zdravje [3].

Jana: Niste edina pogumna mame, ki ni podlegla lobiranju kozmetičnih podjetij. Idealna rešitev je kombinacija metode brez plenic s pralnimi, nebeljenimi plenicami. Ko jih očistite, otrokovo zadnjico sperite z vodo (ne uporabljajte vlažnih robčkov) in jo osušite. Pri uporabi kakršnih koli plenic jih je treba čim prej zamenjati. Tudi pri novorojenčkih ni potrebe po vlažilnih sredstvih ali pudrih. Pravilo čim manj, tem bolje velja tudi tukaj.

Jana: Doma dajte prednost tekoči vodi in bombažnim krpam, navlaženim s čisto vodo, ki jih operete doma.

Jana: Otroška koža je petkrat tanjša in bolj občutljiva od kože odraslih. Res je, da “kar nanesemo na kožo, je kot bi dali v usta”. Še enkrat se bom vrnila k preventivi.

Če ne bom posegla v nastajajoči zaščitni film na koži, bom preprečila morebitne kasnejše težave. Kaj to pomeni v praksi – po rojstvu pustimo, da se plast verniksa vpije (približno 5 dni), nato pa otroka le 1-2-krat tedensko kopamo s čisto vodo in na vlažno kožo z nežno masažo nanesemo tanek sloj rastlinskega olja. Olje lahko dodate tudi v kopel.

Milo uporabite le v primeru debelejšega ali zasušenega madeža blata. Dojenčki se v prvih mesecih nimajo možnosti umazati, zato mila ni treba uporabljati po celotnem telesu. Dovolj je, da ga začnete uporabljati, ko se dojenček začne plaziti ali hoditi in ko ima več samostojnega gibanja.

Šampon začnite uporabljati v obdobju plazenja, saj je na tleh precej prašno.

Jana: Prepričana sem, da že imamo oz imamo morda dovolj fluorida v prehrani. Zobna higiena se začne na začetku rasti prvih zob. Otrok že sam daje prednost grizenju za lajšanje rasti. V tem času lahko ob začetnih zobeh začnemo z nežno masažo/ščetkanjem zob s silikonsko prstno ščetko.

Če dojenček prijemlje in v usta polaga predmete, mu lahko damo za igro tudi prvo otroško zobno ščetko. Zobna pasta v prvih dneh ni tako pomembna. Pomembnejše je mehansko čiščenje. Sem zagovornik “čiščenja z igro”.

Do uporabe zobne paste pride šele takrat, ko jo otrok lahko vsaj nekaj časa zadrži v ustih in je ne more takoj pogoltniti. Ker požiranja ni mogoče preprečiti, je primeren otroški zobni gel brez fluora, ki vsebuje le naravne sestavine, ki ne povzročajo težav pri požiranju.

Obloga na zobeh je odvisna tudi od vrste zaužite hrane. Fluoridi so naravno prisotni v materinem mleku in so dodani kot nadomestilo za umetno hrano.

Jana: Pri obeh vrstah plenic plenične izpuščaje preprečujemo s pogostim menjavanjem. Ne vidim razlike. Razlika je v materialih. Komercialne plenice imajo v jedru superabsorpcijsko plast in so beljene s klorom.

Otroška koža ne sme priti v stik z umetnimi materiali (to velja tudi za oblačila). Plenice za enkratno uporabo imenujem tudi “kemična tovarna” in to nima nič skupnega z nežno in občutljivo kožo.

Na srečo že obstajajo pralne plenice, ki so zasnovane v skladu s plenicami za enkratno uporabo – imajo vpojno jedro iz naravnih materialov in možnost zapenjanja. Vsekakor puščajo manjši ekološki odtis, hkrati pa so dojenčkovi koži prijaznejše.

Najbolje je, da industrijske plenice kombinirate z uporabo pralnih plenic “za enkratno uporabo”. Hkrati ta kombinacija naravno spodbuja nadzor otroka nad njegovim izločanjem in naraven prehod na “brez plenic”.

Jana: V tej internetni dobi revolucionarnih tehnologij je težko krmariti med informacijami in naporno ne podlegati tržnim ponudbam. In seveda različnim forumom z razpravami. Ti velikokrat delajo več škode kot koristi.

Pri svetovanju spodbujam novopečene mamice, naj prisluhnejo svoji intuiciji, vključijo zdravo pamet, zaznavajo otrokove potrebe, se jim prilagajajo in jih izpolnjujejo, naj otroka ne puščajo samega in naj ga ne pustijo jokati, skupaj z očetom pa naj mu omogočita čim več telesnega stika (v prvih dneh po porodu neprekinjen telesni stik koža na kožo, nadaljnje skupno spanje, nošenje v šalih, masaže celega telesa) in mu tako zagotovijo občutek varnosti. Prav tako ne smemo pozabiti na sorazmerno število ustreznih spodbud.

V okolju brez stresa ima otrok možnost, da se zdravo razvija. Vsak otrok je edinstven, zato izkušenj in priporočil drugih ne smete jemati dobesedno, temveč jih jemljite kot vodilo pri učenju in zadovoljevanju potreb vaših otrok.