PRENOVITE SE

Avtor Natalija Špeh, PhD

Če se navezujemo na kozmetiko bi lahko rekli, da življenjski slog kot (naravna) podlaga lahko zagotavlja temelj, kozmetični pripravki (čim manj) pa umetno nadgradnjo. Delujte preventivno in ne kurativno, so rekli naši predniki. Oni bi morali biti naši vplivneži. Danes imamo veliko nezdravih vplivnežev, npr. hrano in kozmetiko z umetnimi sestavinami oglašujejo kot “bio” in “eko” izdelke. Pri odločanju za resnično varne in zdrave izdelke moramo biti izbirčni.

Vaša miselnost je vidna po vašem telesnem stanju: skrb za telo vpliva na vaše misli in obratno.

Vršnik Jože (Roban)

Zgornji in spodnji stavek sta precej aktualna. Pred skoraj 100 leti jih je napisal zadržani kmet in pastir, predvsem pa popoln privrženec narave, Vršnik Jože (1900-1973). Živel in delal je na kmetiji Roban v Kamniško-Savinjskih Alpah. In lastnoročno napisal lepo zbirko zanimivih zgodb [1], ki jih je doživel v svojem skromnem, naravi predanem življenju, ki ga je naučilo videti, slišati in čutiti – naravo. Ni zaupal prehitremu svetu.

Vredno si je vsak dan vzeti nekaj časa za sprostitev. Odvisno od posameznikovega zanimanja, npr. za vrtnarjenje, lahko odkrijete talent “zelenih prstov”. Ali pa preprosto branje, miren sprehod … ni nujno, da se intenzivno ukvarjate s športom. Delno lahko ohranjate potrpežljivo življenje, kot ga je živel Jože in njegova družina, ki sta ga uvedla na svoji samooskrbni kmetiji. Brez preučevanja ideje o krožnem gospodarstvu. Samooskrba je bila tradicionalna praksa.

„Videli boste, česar drugi ne vidijo. Slišali boste, česar drugi ne vidijo. Čutili boste, česar drugi ne čutijo. Iskali boste, kar ni bilo nikoli izgubljeno.“ (V. J.)

Počasnost krepi spomin

Danes bi njegov način dela in življenja lahko imenovali naravno zdravilo, začinjena z veliko fizičnega napora, ki ga je vsak dan vložil v kmetovanje in gozdarjenje. Zaradi globalnega uničevanja gozdov, tudi zaradi gojenja industrijskih rastlin kot vira za kozmetično industrijo je prav, da smo začeli slaviti in spoštovati gozd kot terapevtski potencial.

Gozdna in gorska pokrajina širšega življenjskega prostora Jožeta Vršnika.

(Avtor: Marijana Lihteneker)

Gozdna kopel – popolna sprostitev

V japonskem jeziku se imenuje šinrin joku [2]. Po njenem predstavniku, dr. Quing Liju [3], gozdno kopanje pomeni doživljanje gozda z vsemi čutili: vonjem, sluhom, vidom, dotikom in okusom. Gozdna medicina je v svetu vse bolj priznana kot inovativna veja preventivne medicine.

Gozdna kopel krepi imunski sistem. Nekoliko daljši sprehod po gozdu pomirja – 12 % nižja raven kortizola v krvi, 7 % nižja aktivnost simpatičnega živčevja, 6 % nižji srčni utrip. Za sprejetje nove navade je potrebno nekaj časa (nekaj dni, teden dni). Vendar se obrestuje. Stalni stres v urbanem okolju nezavedno in nehote spreminja možgane in ljudi [4].

Šinrin joku pomeni čutno doživetje gozdnega ekosistema.

Gozdna terapija ni niti sprehod v naravo niti športni pohod, temveč miren sprehod po gozdu ali drugem naravnem okolju s poudarkom na premišljevanju, povezovanju z naravo in doživljanju z vsemi čutili ter brez večjega telesnega napora.

Da bi kar najbolje izkoristili prednosti narave, so ti sprehodi počasni in večinoma v tišini. Bitja, ki so prisotna v določenem naravnem okolju, pozorno in poglobljeno opazujemo ter z njimi – in s seboj – vzpostavljamo pristen stik. V naravi smo že od nekdaj doma.

G-nasvet: Odpravite se na branje časopisa, knjige ven. Ne pozabite na svojo najljubšo skodelico čaja ali druge osvežilne pijače. O pridobljeni izkušnji obvestite svoje prijatelje.

Med hojo se možgani uglasijo z nogami. Tudi majhna prizadevanja prinašajo dobre ideje in rešitve, ustvarjalno razpoloženje in zdravje.

Lišaji kažejo na neonesnaženo, naravno okolje.

(Avtor: Matej Špeh)

Praxis – posvojite svoje drevo

Dr. Li po načelu gozdne terapije predlaga preproste vaje (tudi otroci jih znajo uporabljati ali jih celo lažje obvladajo kot odrasli), ki vključujejo vseh pet čutil. Imenujmo jih senzorične vaje. Z njimi se naučimo vsrkavati okus gozda in se sprostiti:

  1. Poslušajte ptičje petje in veter v krošnjah dreves.
  2. Opazujte različne odtenke zelene barve in sončne žarke, ki prodirajo skozi veje.
  3. Vdihnite vonj gozda in uživajte v naravni aromaterapiji fitoncidov*.
  4. Okusite svež zrak in napolnite pljuča.
  5. Lezite na tla, pod drevo in se hranite z lepoto naravnih vzorcev nad vami.
  6. Hodite bosi in sledite prijetnemu občutku svojih stopal.

Ni bolj neposredno učinkovitega zdravila za zdravje kot sprehod po gozdu.

Gozd nas pomirja in nam pomaga doseči umirjenost, osredotočenost, jasnost misli in empatijo.

* fitoncidi so hlapne organske spojine (HOS) ali “eterična olja”, ki jih oddajajo drevesa. Te kemikalije imajo naravne protimikrobne in insekticidne lastnosti, ki ščitijo drevesa pred mikrobi in paraziti [4].

Author

  • Natalija Špeh, PhD

    Od leta 1997 se ukvarja z interdisciplinarnimi okoljskimi vprašanji, najprej na inštitutu ERICo. Svoje geografske izkušnje nadgrajuje na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju, kjer je leta 2014 končala delo dekanje. Sedaj se posveča raziskavam s tematiko podeželja, vodnih virov in onesnaževanja vodnih ekosistemov (največ morja) z odpadki.

0 komentarjev

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja