Žaneta: Sem inženirka Žaneta Milošova, izvršna direktorica podjetja GreenScan in vodja projekta GreenGate. Moje delovno mesto ne vključuje le kopice administrativnih nalog, temveč predvsem preučevanje, razmišljanje, izumljanje, izvajanje in nadzor. Od nekdaj mi je bila zelo blizu narava in po izoblikovanju mojega odnosa do izobraževanja in študija je bila zame očitna izbira Univerza za rudarstvo in metalurgijo – kemija in okoljska tehnologija, nato okoljsko inženirstvo, pa tudi Univerza de Cordoba v Španiji, kjer sem se bolj navdušila nad biologijo. Z okoljskimi vprašanji se ukvarjam že zelo dolgo, aktivno pa v prostem in delovnem času približno 10 let. Fascinira me človekov vpliv na vse vidike okolja. Vpliv škodljivih snovi na organizme, pa tudi različne tehnologije, psihologija in nanomateriali. Karkoli ustvarjam ali kako razmišljam o stvareh, poskušam gledati z vseh možnih zornih kotov, poskušam se prepričati, da ko nekaj delam, stvari niso osamljene, ampak povezane, saj je vse okoli nas in v našem življenju povezano z vsem.

Žaneta: Moj položaj ima velik vpliv name. Dolgoročno me zanima vse, kar se dogaja okoli nas, in kako to vpliva na nas in okolje. Ne jem mesa, kadar pa mi to dopuščajo finance in znanje, poskušam vse izbirati in kupovati zavestno, tj. od kod izdelek prihaja in iz česa je narejen. Kaj bom naredil z njim, ko ga porabim, in tako naprej. Rada nakupujem v trgovinah z rabljenimi oblačili, saj se mi to zdi stroškovno učinkovita in okolju prijazna rešitev za moje potrebe po oblačenju. Zmanjšujem količino plastičnih izdelkov, poskušam kuhati iz svežih sestavin z vrta, poskušam kupovati lokalno (jajca od sosedov, mleko od človeka iz sosednje vasi, enako velja za oreščke in tako naprej …). Dobila sem staro kolo, ki so ga hoteli vreči stran, pa so ga popravili in lahko kolesarim v mesto, ko sem sama ali s hčerko itd.

Preselili smo se v vas, kjer imamo svoj vrt, vključno s sadnim drevjem, in doma zagotovo ničesar ne razkužujem z običajnimi sredstvi. Perilo perem z navadno milnico v pralni “brozgi”… Uporabljam trdni šampon, seveda pa imamo tudi koncentrirane šampone za obiskovalce ali moške. Sama izdelujem vodo za pranje vetrobranskega stekla ali kozmetiko… Znanje skušam posredovati naprej, kjer je za to zanimanje (s svetovanji, seminarji, delavnicami in predavanji za različne organizacije in posameznike).

Da, ni stoodstotno, vendar ima moj položaj velik vpliv name, kar je dobro. Na to gledam zelo pozitivno.

Žaneta: Barvila v kozmetiki in drugih izdelkih so in niso pomembna. To je odvisno od tega, za kakšen izdelek gre; če govorimo o dekorativni kozmetiki (npr. senčila za oči, lak za nohte itd.), potem ima barvilo pomembno vlogo. Če pa govorimo o šamponu, losjonu, pralnem prašku ali tabletah za pomivalni stroj ali čistilu za stranišče … zame je to odveč. Ali res potrebujemo vijolični šampon, rdečo in modro zobno pasto ali kakšne modre oblike straniščnih čistil? In za kaj? Zame je to zapravljanje in nepotrebno onesnaževanje. Imamo barvila, kot so CI + številka, npr. Cl 42090… Po mojem mnenju ni v redu niti uporaba karmina, tj. košenilje, ali živilskega barvila E 120 – saj ga izdelujejo z namernim ubijanjem iz žuželk Dactylopius coccus, ki živijo na kaktusih, in tega vsekakor ne podpiram. Seveda lahko uporabimo bolj humana barvila, kot so barvila iz rdeče pese, špinače, kurkume itd. Tudi npr. titanov dioksid, znan kot titanovo belo, ki se pogosto uporablja v industriji (barve, laki, farmacevtski izdelki, kozmetika, hrana) … do nedavnega se je uporabljal s trditvijo, da je varen. Mislim, da je bil šele februarja 2022 dokončno prepovedan v živilih. Zanimivo je, da se lahko uporablja tudi drugje, dokler proizvajalci ne najdejo zamenjave. Kot gotovo, občasno vzamemo kakšno tableto (upajmo), prav tako se le občasno namažemo s kremo za sončenje, toda zobna pasta? To uporabljamo večkrat na dan. Zame gre za več kot to … zobna pasta torej ne bo neverjetno bela, in kaj? Kdo ima s tem težave? Zdi se, da imajo največjo težavo proizvajalci.

Žaneta: Razen če se pri testiranju takoj ugotovi, da je npr. proizvedena sestavina ali kombinacija sestavin CMR (rakotvorna, mutagena ali strupena za razmnoževanje). Potem se zelo pogosto zgodi, da se ti ali drugi negativni učinki pokažejo pozneje, ko je snov že v obtoku – v izdelkih. To ne traja teden dni, temveč leta, včasih desetletja. Tako jo v bistvu testiramo mi, potrošniki.

Žaneta: Dobro vprašanje, žal pa večinoma nihče. Zelo težko je dokazati, da imate kožnega raka, ker uporabljate kremo za sončenje z določeno formulo, ali da imate želodčnega raka, ker jeste sladkarije s takšnimi in drugačnimi sestavinami, ali da imate raka dojk ali maternice, ker uporabljate puder ali deodorant… Ni lahko, vendar pomislite na vse stvari, s katerimi pridemo v stik vsak dan, na stotine/tisoče snovi. Dokaz, da je nekaj rakotvorno za ljudi ali da endokrini motilci, kot so PFAS, ftalati in podobni, povzročajo neplodnost ali kakšno okvaro, je seveda mogoče izpeljati iz nekaterih matematičnih modelov ali testiranj, vendar ne vedno. Pogosto se ribe ali druge živali testirajo v naravi ali v laboratoriju po tem, ko so bile sestavine že dane na trg. Nekdo je gotovo opazil tudi povezave: kajenje – pljučni rak, primer Johnson & Johnson – rak jajčnikov zaradi uporabe smukca (pri otrocih in odraslih). Šele leta 2023 so prenehali prodajati ta smukec (ki je vseboval azbest). Na tisoče ljudi je dobilo odškodnino. (Opomba avtorja: več o smukcu, primeru in azbestu tukaj.) Tudi Talidomid – zdravilo, pomirjevalo -, ki so ga dajali nosečnicam, da bi lažje spale, verjamem, da nobena od njih še danes ne spi mirno, saj se je 17 000 otrok rodilo brez okončin ali drugače poškodovanih. Zdravilo se uporablja od leta 1957 in še leta 2010 obstajajo zapisi o rojstvu tako poškodovanih otrok. Proizvajalec se je uradno opravičil šele leta 2012…

Žaneta: Strinjam se, da če grem, in zdaj bom pretiravala, in nekomu odrežem noge in roke, bom šla za nekaj let v zapor in bom dobila nekaj zelo grdih medijskih prispevkov. Če bom to storila tisočim otrokom, bosta morda opravičilo in nekaj dolarjev nekaterim žrtvam dovolj, da se o tem ne bo več govorilo. Ali vidite koga iz tobačne industrije, kozmetičnih podjetij ali farmacevtske industrije, ki bi sedel za rešetkami, ker je poškodoval okolje, iznakazil ali pomagal ubiti na tisoče ljudi?

Žaneta: Na splošno ne moremo trditi, da so konzervansi samo slabi. Imamo na primer tokoferol – vitamin E, vitamin C, sladkor, sol, eterična olja ali alkohol, ki so glede na uporabo primernejši od formaldehida, BHT, BHA, parabenov, triklosana itd. Parabeni so na primer še nedolgo nazaj veljali za neoporečne, danes pa vemo, da temu ni tako. Nekateri od omenjenih parabenov ali drugih snovi so lahko rakotvorni, genotoksični ali negativno vplivajo na hormonsko delovanje (opomba avtorja: endokrini motilci – obravnavano spodaj). Preden se ugotovi, da je neka snov problematična v zvezi z našim zdravjem in okoljem, mine nekaj časa. Vprašanje je, zakaj se snov najprej uvede, nato pa se po nekaj letih ugotovi, da je problematična.

Žaneta: Dovolj so denar, poceni surovine in dobro oglaševanje. Odvisno je od sestave izdelkov, embalaže, tehnologije proizvodnje, npr. losjon v tubi in v kozarcu – v tubo pride manj neželenih bakterij. Če proizvajalec uporablja vodo, mora uporabljati konzervanse itd. Težava je v tem, da proizvajalcu ali prodajalcu ni treba navesti, da izdelek na primer vsebuje bisfenole, ftalate itd. In zlahka kupite parfum, losjon v kozarcu, ki vsebuje bisfenol, otroško igračo, račun, avtomobilski sedež ali posodo in ste izpostavljeni tem snovem, ne da bi lahko nadzorovali, kaj kupujete. Žal se nekaterim snovem ne moremo izogniti, drugim pa le delno. Zakonodaja se je zelo počasi odzivala na razmere, ki so se pojavljale.

Žaneta: Endokrini motilci (EM), kot jih obravnavamo danes, niso na voljo že zelo dolgo. Nekje okoli leta 1990 so se začele pojavljati prve omembe vpliva kemičnih endokrinih motilcev na hormonski sistem. Naravne EM poznamo že dlje, npr. žita, soja, nekatere stročnice, rdeča pesa itd. Ti vsebujejo tako imenovane fitoestrogene, ki so snovi, naravno prisotne v rastlinah, ki lahko v telesu delujejo podobno kot ženski hormoni (estrogeni). Nekateri menijo, da imajo lahko nekatere pozitivne učinke na zdravje, čeprav je to še vedno predmet raziskav in je mogoče, da imajo v določenih odmerkih tudi negativne učinke. Vendar smo že tisočletja navajeni na prehrano, ki vsebuje fitoestrogene, ko pa jih zaužijemo veliko, lahko to vpliva na nas. Ocenjevanje učinka na človeka je med vsemi poskusi vedno zapleteno … odvisno je od številnih dejavnikov, npr. kaj človek uživa, ali je v stiku s plastiko, ali dela npr. v parfumeriji, v kemični industriji, v trgovini ali celo v pisarni.

Vpliv na zdravje je lahko velik. Na primer, nekateri ftalati, bisfenoli, PFAS (več o “večnih kemikalijah” tukaj) in druge snovi, ki jih vsebujejo plastična embalaža, kozmetika, oblačila, igrače, zdravila, pesticidi, insekticidi (da, tudi tisti, ki jih uporabljate doma) in drugo, nam lahko povzročajo težave.  Od odlaganja maščob, astme, draženja, alergij do povečanja prsi pri moških, debelosti, sladkorne bolezni, vedenjskih sprememb, težav s krvnim tlakom in presnovo, neplodnosti, raka do prirojenih napak pri nerojenih otrocih v telesu bodoče matere. Nekateri učinki na otroke se lahko pokažejo šele v odrasli dobi ali transgeneracijsko. To pomeni zdravstvene težave, ki jih mi ne zaznavamo, lahko pa prizadenejo naše otroke ali otroke naših otrok.

Po študijah na živalih so se po izpostavljenosti določenim snovem (EM) pri miših, žabah in ribah pojavile spremembe spola iz moškega v ženskega. Ne gre le za “prisilno” spremembo, temveč tudi za druge vplive, glej zgoraj.

Žaneta: Znanstveni podatki niso vedno povsem jasni in vse se še raziskuje. EM lahko na primer delujejo kot hormon, recimo estrogen (ženski spolni hormon), ki je odgovoren za razvoj spolnih organov pri plodu in v otroštvu, ohranjanje nosečnosti, ovulacijo, zaščito pred osteoporozo in drugo. Predstavljajte si, da imate določeno število ključavnic in pripadajočih ključev. Določen ključ se lahko vstavi le v določeno ključavnico. Hormoni in njihovi receptorji delujejo na podoben način. Imamo določeno število receptorjev, ki lahko sprejmejo le določen hormon. Zato je videti, da če se EM goljufivo izdaja za estrogen, je estrogena več kot receptorjev, ki jih lahko “sprejmejo”. Za posameznika je ta situacija verjetno neškodljiva. Vendar pa lahko izloči ED, ki se nato še dodatno razširi v okolje, kjer lahko povzroči nadaljnjo škodo.

Kadar EM posnema delovanje na primer estrogenov v telesu, ima lahko različne škodljive učinke:

Motnje hormonskega ravnovesja: to lahko vključuje motnje v reproduktivnem sistemu, presnovi in imunskem sistemu.

Težave z razmnoževanjem: pri ženskah lahko vključujejo težave z menstrualnim ciklom, ovulacijo in plodnostjo. Pri moških to lahko pomeni motnje v proizvodnji sperme in reproduktivnih funkcijah.

Nepravilnosti v razvoju ploda: npr. tveganje za motnje v razvoju reproduktivnih organov.

Vpliv na nekatere vrste raka: jajčnikov, dojk itd.

Inzulin in inzulinska rezistenca: resne posledice za uravnavanje krvnega sladkorja in splošne presnovne procese v telesu. Odpornost na inzulin je stanje, pri katerem se telesne celice ne odzivajo pravilno na inzulin, zato je prenos glukoze (sladkorja) v celice moten. To lahko privede do povišane ravni sladkorja v krvi. Inzulinska rezistenca lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Vpliv na presnovo: kar lahko vpliva na uravnavanje telesne teže in maščob.

ADHD, disleksija, avtizem itd. – te nevro-vedenjske motnje so povezane z izpostavljenostjo endokrinim motilcem in večjim tveganjem za pojav. Vendar je treba opozoriti, da je ADHD multifaktorska motnja in ima kompleksen izvor, ki vključuje genetske, okoljske in nevrobiološke dejavnike.

Žaneta: Testiranja so in niso… testi niso zadostni. Pogosto podjetje preizkusi tisto, kar je obvezno, vendar so to njihovi lastni plačljivi testi. Zato se včasih rezultati testov morda ne ujemajo z dejanskim stanjem. Ti testi včasih sploh niso vključevali testiranja učinkov na endokrini sistem. Ne morete testirati nečesa, za kar ne veste. Metode so vedno boljše, strožje in tako naprej. Kljub temu pa, kot vidimo v praksi, to ne zadostuje.

Na primer zgoraj omenjeni parabeni, ki so še pred kratkim veljali za neproblematične, titanov dioksid, triklosan, BHT itd. Na trg jih dajo na lastno pest, nato pa “čakamo”, kaj se bo zgodilo. Dejansko smo živi morski prašički. Kadar podatki že kažejo, da gre za EM ali rakotvorno snov, na primer, čakamo še več let, preden je to 100-odstotno dokazano. Način delovanja ni 100-odstotno dokazovanje neškodljivosti, temveč dokazovanje škodljivosti.

Ko se izkaže, da snov, ki je na trgu že več let, ima ali bi lahko imela pomemben negativen vpliv na zdravje in okolje, se njena količina običajno regulira. Primer je BHT (butilirani hidroksitoluen), ki se že desetletja uporablja kot konzervans. Evropska komisija je Znanstveni odbor za varnost potrošnikov (SCCS) zaprosila za pregled te snovi zaradi suma na EM in leta 2021 sklenila, da je največja koncentracija BHT v ustni vodi lahko 0,001 %, 0,1 % v zobni pasti in 0,8 % v drugih izdelkih brez izpiranja in izpiranja. BHT se nahaja tudi v živilih kot E 321.

Predpisi so sicer lepi, vendar ko več let dnevno uporabljate ustno vodo, zobno pasto, losjon, šampon, milo, čistila, živila itd. z dovoljenimi količinami te snovi, to ni več upoštevano. In to je samo ena snov.

Žaneta: Kot vedno, nekoliko lahko, vendar je potrebno nekaj časa, branje in razmišljanje… Vsaj nekaj lahko izberemo :).

Kaj lahko vsak od nas do neke mere stori:

• Kuhajte doma – veste, kaj jeste.
• Uporabljajte čim manj plastične embalaže, zlasti za hrano.
• Izogibajte se plastičnim predmetom, zlasti igračam, plavalnim obročkom, zobotrebcem, plastenkam in plenicam za dojenčke (razumem, da to ni lahko).
• Zdravila uporabljajte točno tako, kot vam je naročil zdravnik, in poskušajte poiskati (če je mogoče) druge rešitve ali ugotoviti vzrok težav, na primer, ali je bolečine v hrbtu mogoče odpraviti s fizioterapijo ali telesno vadbo. Ali je vaš glavobol posledica sedenja za računalnikom ali nezadostnega pitja vode itd.
• Izogibajte se pijačam v plastiki, zlasti vročim, pa tudi tistim v papirnatih (voščenih/folijskih) skodelicah.
• Poskusite konzerve v steklu namesto v pločevinkah. Paradižnikovo mezgo lahko na primer kupite v kozarcih, ki jih lahko uporabite pozneje.
• Oblačila iz naravnih vlaken
• Ne uporabljajte kuhinjske posode, ki se ne prijema (npr. teflona), saj se iz nje po mikroskopske praske sproščajo nevarne snovi (lahko uporabljate emajl, nerjaveče jeklo, lito železo …).
• Pri kozmetiki je težko, če ne razumete sestavin, lahko pa poskusite z aplikacijo, kot je naša: GreenScan je popolnoma brezplačna, vzemi svoje najljubše izdelke in jih preveri na spletu, vprašaj nekoga, ki razume, doma za nekaj dolarjev izdelaj svojo kakovostno kozmetiko itd.
• Hrana – “lažna“, zelo predelana, polna emulgatorjev, konzervansov itd. Torte in podobno, ki so zapakirane eno leto, se jim vsekakor izogibajte.
• Plastične sklede in kozarce za shranjevanje hrane – namesto tega izberite steklene, kovinske, lesene ali kakšno kombinacijo teh.
• Enako velja za steklenice za pijačo … tudi tiste športne plastenke lahko zamenjate za steklene ali iz nerjavečega jekla.
• Embalaža iz plute/bambusa/lesa ter tipkovnica in miška za osebne računalnike.

Druga priporočila: npr. zobna nitka iz bambusa v steklenem kozarcu. Ščetka iz lesa in gobica iz kokosovih rezin. Oblačila iz naravnih vlaken, zlasti vse, kar je povezano z otroki in kjer lahko izključite stik s kakršno koli plastiko. Izberete lahko nepobarvan les ali steklo, bombaž in podobno, to bo korak v pravo smer.

Žaneta: Na koncu bi vsekakor rada poudarila možnost izbire. Žal zakonodaja ne zahteva navedbe, iz česa so igrače ali drugi izdelki v celoti izdelani. Navedena je na primer plastika, vendar to ne zadostuje, saj ne veste, ali ta plastika vsebuje bisfenole, ftalate in druge nevarne snovi. Če torej lahko, izberite drug material kot plastiko, vodoodporne zaključke na tekstilu in obutvi, kuhinjsko posodo z nelepljivo površino itd.

Še nekaj – vem, da so nekatere trgovine in izdelki za nekaj centov mamljivi tudi zame, vendar morda poskusite kupiti nekaj iz druge roke, na primer kakovosten lesen predmet namesto plastične igrače, čeprav je nova.