MDDr. Alžběta Kršáková je študirala oralno medicino na Univerzi Palacký v Olomoucu. Trenutno dela na kliniki v Bratislavi, kjer se ukvarja s kompleksno zobozdravstveno oskrbo. Je tudi zunanja sodelavka za izobraževanje zobnih higienikov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje na Češkem. Kot zobozdravnica dela od leta 2011.
Zakaj ste se odločili postati zobozdravnik?
Alžběta: Zdravstvena oskrba je bila glede na moje interese zame naravna izbira. V oralno medicino me je pritegnila ideja, da lahko delam z rokami. Poleg tega sem imela vedno željo, da bi za svoje paciente ustvarila prijetno okolje, kjer se jim ne bo potrebno bati. Upam, da mi uspeva. Zobozdravstvo je težko delo, tako psihično kot fizično, vendar me izpolnjuje.
Kaj naredi zobozdravnika dobrega?
Alžběta: Dober zobozdravnik mora biti profesionalen. Nekdo, ki se je pripravljen vse življenje izobraževati, da bi lahko nudil najboljšo možno oskrbo. V urgentni ambulanti mora znati ustvariti občutek zaupanja in prijetno vzdušje, biti pa mora tudi empatičen.
Ali bi morali biti tudi učitelji in razlagati, kako in zakaj si moramo npr. umivati zobe?
Alžběta: Preprečevanje številnih bolezni v ustni votlini temelji na tehniki čiščenja zob. Zobozdravnik mora znati pacientom nazorno prikazati vse tehnike. Mora znati razložiti vlogo biofilma (imenovanega tudi zobne obloge) pri razvoju najpogostejših bolezni, kot sta zobna gniloba in parodontoza. Zobozdravnikom, kot sem jaz, pri tem pogosto pomagajo strokovnjaki – zobni higieniki, ki so usposobljeni za motiviranje in poučevanje pacientov o dobri ustni higieni. Zobni higieniki imajo več časa, da se posvetijo problemom ščetkanja zob. Temeljita predstavitev traja od ene do pet minut, zato je ob sedanjem številu zobozdravnikov nemogoče, da bi se vsak pacient v celoti seznanil z njo.
Kdaj naj bi si začeli umivati zobe? Slišala sem, da takoj, ko zraste prvi zob?
Alžběta: S ščetkanjem pričnemo ob izrastu prvega zoba; približno pri 6 mesecih do enega leta starosti otroka. Poudarek je na zobni higieni pred glavnim nočnim spanjem, po možnosti tudi po večkratnem dojenju, da se hrana ne bi zasušila na zobeh in tako ne bi ostala zataknjena v obdobju, ko ne delujejo naravni mehanizmi samočiščenja – kot so slinjenje in čiščenje površin v ustni votlini z gibanjem ustnic in jezika itd. Starši naj otroka že pred izraščanjem zob začnejo navajati na umivanje zob, na primer z masažo dlesni s silikonsko prstno ščetko. Skupaj z anatomskimi žvečilnimi igračami lahko tudi to pomaga pri prodiranju zob skozi dlesen in ublaži simptome izraščanja zob.
Najboljši in najhitrejši način za čiščenje prvih otrokovih zob je uporaba enostavne zobne ščetke brez zobne paste. Njene ščetine so zelo nežne in učinkovite. Če ima dojenček le nekaj zob in je ponoči večkrat hranjen, je dobro, da mleko z zob obrišete vsaj z vlažno gazo. Dobro je, da ne obupamo, če dojenček ne sodeluje – biti moramo vztrajni in temeljiti. Tudi druge dejavnosti spremljajo jok in protesti, a jih moramo kljub temu opraviti.
Preprečevanje zobne gnilobe pri otrocih vključuje tudi prehransko svetovanje. Najbolje je, da se izogibamo sladkorju in sladkanim pijačam, pri čemer so najslabše sladkane pijače, ki jih otrok dobi v otroški steklenički.
Kaj pa umivanje zob starejših otrok, predšolskih otrok in šolarjev? Ali imate kakšen način, kako jih motivirati? Imate kakšen nasvet za starše?
Alžběta: Pri tej starosti je potrebno aktivno vzpostavljati navado ščetkanja zob in iz tega narediti ritual. Danes so na trgu na voljo različne knjige, videoposnetki z navodili in pravljice, ki govorijo o določeni težavi. Zavedati se moramo, da je otrok ogledalo, ki kopira dejanja svojih staršev, zato je najbolje, če vidi, da tudi mi dobro in redno skrbimo za svoje zobe. Otrok naj nas opazuje, ponavlja in nam pomaga. Že majhni otroci se radi igrajo z zobno ščetko tako, da jo dajejo v usta – radovedni so.
Prava zobna ščetka za igro naj bo barvno pisana in z mehkimi ščetinami, starši pa nato zobe umivajo z enostavno ščetko. Starejše otroke naučimo preproste tehnike ščetkanja – krožnih gibov – in jim pokažemo, kako očistiti vse majhne ploskve zob. Njihova zobna ščetka naj ima manjšo glavo in mehke ščetine. Otrok naj izbere barvo zobne ščetke. Primerne so tudi ščetke z dolgimi ročaji. Takšno zobno ščetko lahko hkrati držita otrok in njegov starš. Še vedno velja, da starš konča ščetkanje z zobno ščetko in celo z zobno nitko, če so vrzeli v distalnem delu zaprte. Starejši otroci od šolske starosti naprej si lahko dokaj dobro umivajo zobe, po ustrezni vaji pa lahko uporabljajo tudi zobno nitko. Od te starosti dalje se kot preventivni ukrep uporabljajo zobne paste s fluoridom in po možnosti lokalna mineralizacija. Pri vizualizaciji oblog in prikazu slabo očiščenih mest si lahko pomagamo z detektorji zobnih oblog v obliki tablet ali vode.
Zakaj so mlečni zobje tako pomembni, če bodo v vsakem primeru izpadli?
Alžběta: Mlečni zobje so zelo pomembni. Dokler jih ne zamenjajo stalni zobje, opravljajo vse njihove funkcije – estetsko funkcijo, funkcijo žvečenja (tj. žvečenje in grizenje), fonično funkcijo (tvorjenje glasu), njihova prisotnost pa močno vpliva na pravilen razvoj čeljusti in pravilno postavitev stalnega zobnega nadomestka. Če dopustimo, da otrokovi mlečni zobje napačno rastejo, se lahko otrok sooča s številnimi težavami. Razpadajoči, gnili, črni in manjkajoči sprednji zobje poleg bolečin in potrebe po zdravljenju, pogosto pomenijo težave z izgovorjavo in v skupinah tudi posmeh drugih otrok. Če zob v zobnem loku ne zraste na svojem mestu in tako ne “drži prostora” za svojega naslednika pri fiziološki zamenjavi zoba, lahko pride do motenj izraščanja zob, ortodontskih napak itd. Mlečni kočniki se zamenjajo med 10. in 12. letom starosti. Pri otrocih je velika težava tudi zobobol – posledično odklanjanje hrane, morebitna oteklina ali drugi zdravstveni zapleti. Zdravljenje že bolečih mlečnih zob je bolj zapleteno in ni vedno mogoče.
Kakšen je pravilen postopek ščetkanja zob?
Alžběta: Očistiti je potrebno vse strani zob, da so gladke in brez zobnih oblog. Nekatera območja so dostopna običajni zobni ščetki – to so zunanja, notranja in žvekalna področja zob. Vendar se ščetkanje zob ne konča pri tem. Mehanično je treba očistiti tudi predele v medzobnih prostorih – za to uporabljamo zobno nitko in medzobno ščetko. Ta orodja je treba uporabljati vsak dan.
Kako izbrati pravo zobno ščetko?
Alžběta: Na trgu je veliko vrst zobnih ščetk. Pomembno je, da izberemo zobno ščetko, s katero bo ščetkanje zob učinkovitejše in prijetnejše. Izbiramo zobne ščetke certificiranih podjetij, saj morajo biti ščetine kakovostne, da lahko pravilno očistijo zobe, hkrati pa so prijetno mehke. Izbiramo tudi zobne ščetke z manjšimi glavami, saj je z njimi lažje manipulirati. Vse ščetine morajo biti enako dolge, da je čiščenje učinkovitejše.
In kakšno je vaše mnenje o “naravnih” bambusovih čopičih, Miswak zobnih ščetkah itd.?
Alžběta: Material, iz katerega je izdelan ročaj krtače, ni tako pomemben – lahko je lesen, če proizvajalec obvlada tehnologijo pritrjevanja vlaken tako, da vlakna ne izpadajo. Vlakna morajo biti občutljiva, prožna in odporna na obremenitve. Težava pri lesenih ščetkah je njihovo shranjevanje. Če jih običajno damo v kozarec z drugimi ščetkami, kjer se nabira vlaga, lahko les postane gojišče bakterij in glivic. Enako velja za ščetko Miswak (ki izvira iz drevesa Salvador Persico) – uporabljamo jo na enak način, kot bi uporabljali enolično ščetko, zato morate računati, da boste za popolno čiščenje zob potrebovali daljše obdobje (osebno sem jo preizkusila in nimam pripomb na njeno sposobnost čiščenja). In še enkrat, po uporabi ostane vlažna in bi lahko splesnela, če je ne bi pravilno shranjevala.
Kaj pa izjemno sodobno čiščenje s pomočjo sonične ali električne zobne ščetke?
Alžběta: Sonične ščetke skrajšajo čas, potreben za čiščenje dostopnih delov zoba. Pri frekvencah, s katerimi delujejo, hitro in učinkovito odstranijo zobno prevleko. Vendar pa ne zagotavljajo popolnega čiščenja. Tudi pri uporabi sonične zobne ščetke je treba postopek ščetkanja zaključiti z nitkanjem medzobnih prostorov. Dobro je izbrati sonično zobno ščetko z nadzorovanim pritiskom, da pri čiščenju ne poškodujemo zob. Sonične ščetke imajo prednost pred rotacijskimi ščetkami.
Po kolikšnem času je potrebno zamenjati zobno ščetko? Zobna higieničarka mi je rekla, da jo moram zamenjati po enem letu. Zamenjava zobne ščetke po 3 mesecih naj bi bila marketinško orodje podjetij? Če si dobro umivam zobe, zobne ščetke naj ne bi uničila kar tako.
Alžběta: Zobno ščetko je potrebno zamenjati, ko je obrabljena. Ščetine so učinkovite le, če niso upognjene ali polomljene. Orodje s sploščenimi in upognjenimi ščetinami je neučinkovito in obstaja večja verjetnost, da se z njim poškodujemo. Če na ščetko ne delujemo s preveliko silo in če jo pravilno uporabljamo, lahko zdrži dlje, vendar nekateri ljudje zobno ščetko uničijo že v treh tednih. Dvomim, da bo zobna ščetka ob vsakodnevni uporabi zdržala eno leto – takšno ščetko bi moral videti po enem letu uporabe, vendar lahko vsekakor zdrži dlje kot tri mesece.
Katera orodja so resnično potrebna za umivanje zob in katera so nepotrebna? Medzobna zobna ščetka / zobna nitka / zobna prha.
Alžběta: Potrebni sta zobna nitka in medzobna zobna ščetka. Zobna prha je lahko v nekaterih primerih koristna – na primer pri večjih protetičnih posegih, vendar sama po sebi ne odstrani obloge. Obloge je potrebno najprej obdelati z zobno nitko ali medzobno ščetko.
Zobne paste omogočajo prijetnejše umivanje zob in osvežijo zadah. Številne vsebujejo fluoride in druge aktivne snovi, ki lahko pozitivno vplivajo na stanje sklenine in dlesni. Ustne vode pri običajni zobni higieni sploh ne priporočam, saj ne vpliva na stanje zobnih oblog in lahko paradoksalno povzroči lažen občutek svežine in čistoče. Ustna voda je primerna v posebnih primerih – na primer kot podpora pri celjenju po posegih v ustni votlini. Nekatere vsebujejo sestavine, ki zavirajo rast bakterij in podpirajo dobro higieno v težkih higienskih razmerah, vendar takšnih izdelkov ne smemo uporabljati dolgoročno. Mehansko čiščenje zob je najpomembnejši dejavnik, ki ga zobna pasta sama ali katerikoli drug izdelek ne bo sprožila.
Ali izdelki za beljenje zob delujejo? Ali bi morali beliti zobe?
Alžběta: Profesionalni izdelki za beljenje zob delujejo, vsekakor ne bi priporočala drugih izdelkov. Postopek beljenja je v rokah strokovnjakov, sicer lahko povzroči težave. Ali beliti zobe? Ni končnega odgovora. Če pa je odgovor pritrdilen, lahko pobelimo le zdrave in popolnoma zdravljene zobe, in sicer po strokovni zobno-higienski obravnavi in pod nadzorom strokovnjaka. Zobna higiena pogosto večkrat sama po sebi dovolj izboljša videz zob, ne da bi bil potreben postopek beljenja.
Kakšno je vaše mnenje o prisotnosti spornega fluorida v ustni higieni?
Alžběta: V zobni pasti se ne uporablja fluor, temveč njegove spojine. Uporaba fluora v nadzorovanih količinah v pastah zavira razvoj zobne gnilobe v populaciji. Dokazana je učinkovitost fluoridnih spojin na mineralizacijo sklenine in tudi povečuje odpornosti sklenine. Toliko nam trenutno o tej temi pove znanost. Če se bo odnos strokovnjakov zobozdravniške skupnosti v prihodnosti spremenil, si ne upam ugibati. Jaz uporabljam gel, ki vsebuje fluorid. Uporabiti je treba ustrezno količino zobne paste in centimetrski trak iz oglasov vsekakor ni primeren. Pri otrocih se majhna količina zobne paste le nežno vtre na zobno ščetko, pri odraslih in starejših otrocih pa se uporablja količina v velikosti graha.
Kaj naj kupimo? Zobno pasto, gel, prašek ali tableto za umivanje zob?
Alžběta: To je odvisno od vaših želja, vendar je vedno treba upoštevati priporočila proizvajalca. Kot sem že omenila, je zobna pasta le dodatek k zobni higieni. Njena izbira nima večjega vpliva na kakovost čiščenja zob – na to vplivata tehnika in natančnost mehanskega ščetkanja. Vseeno pa lahko z njo poskrbimo, da bo umivanje zob preprostejše in prijetnejše. Izberemo zobno pasto, ki nam ponuja bonus, kot so fluoridi in drugi minerali, oziroma snovi, ki zmanjšujejo občutljivost izpostavljenega zobnega dentina. Pri izbiri zobne paste za otroke poskrbimo, da bodo uživali v njenem okusu.
Če nismo osvojili ustne higiene, se bo pojavila gniloba. Na srečo je amalgamski zalivki odzvonilo in je od leta 2018 prepovedana za otroke, mlajše od 15 let, ter nosečnice in doječe matere.
Zaznavate, da ljudje že vedo, da je živo srebro, ki ga vsebuje amalgamska zalivka, močan nevrotoksin, nevaren za okolje in naše zdravje? Prosijo za drugačno zobno zalivko?
Alžběta: Znano je, da se pri vrtanju amalgama sprošča živo srebro, ki ga vdihavajo pacienti in zobozdravniki. Izvrtana amalgamska polnila v odpadnih vodah škodujejo tudi okolju (živo srebro je strupeno za vodne živali in tudi za nas, kot posledica prehranjevalne verige, tj. z uživanjem rib in morske hrane).
Postavlja se vprašanje, ali naj obstoječe amalgamske zalivke, ki še vedno dobro delujejo, ponovno namestimo?
Alžběta: Če polnilo še vedno dobro deluje in ni nujno potrebno, ga običajno ne zamenjam. Vendar pogosto vidim poškodovane plombe. Če plomba ne zadostuje več, oziroma če se v povezavi z njo pojavi sekundarna zobna gniloba, jo je treba zamenjati Zobozdravstveni kompleti so opremljeni z amalgamskimi separatorji, ki zajamejo amalgamske polnilne obroče, preden bi jih odplaknilo v kanalizacijo. Za zdravljenje uporabljamo koferdamske izolacijske membrane in hlajenje, ki zmanjšuje hlape, ki nastajajo zaradi pregrevanja zobozdravstvenega svedra. Hkrati zagotovimo, da amalgamski ščip ni v stiku s pacientovo ustno votlino. Na kliniki, kjer delam, ne uporabljamo amalgama, zato kljub temu, da še ni prepovedan, ne delamo amalgamskih plomb in se niti ne spomnim pacienta, ki bi potreboval amalgamsko plombo.
Danes poznamo na srečo še druga polnila. Iz česa so narejena? Kakšna je njihova življenjska doba?
Alžběta: Bela kompozitna polnila so sestavljena iz več komponent. Osnova je polnilo, ki ga je največ – sestavljeno je iz drobnih anorganskih delcev (lahko si jih predstavljate kot keramična zrna) v organski matrici. Matrica vsebuje monomere in fotoiniciatorje, ki poskrbijo, da je polnilo povezano po vsej površini in da se plastika po osvetlitvi strdi. Življenjska doba bele zalivke je odvisna od tega, kako je bila narejena – ali je bil upoštevan tehnološki postopek, ki je zahtevnejši od “amalgamskega postopka”, in kako so zobje pozneje negovani. Bela zalivka pogosto odpove prav zaradi tega, ker v njeni okolici nastane sekundarna gniloba, če območje ni bilo dovolj očiščeno. Dobro izdelana bela zalivka ob ustrezni zobozdravstveni negi lahko zdrži več desetletij.
Ali imate kakšna priporočila za zaključek?
Alžběta: Namenite dovolj časa preprečevanju težav z zobmi. Če ne veste, kako pravilno umivati zobe ali kako uporabljati orodja, se udeležite usposabljanja in se tega naučite – nikoli ni prepozno. Bodite pozorni na sladke in gazirane pijače ter jih pijte čim manj, saj lahko hitro in nepopravljivo poškodujejo sklenino.
0 komentarjev