To vprašanje si zastavlja vse več ljudi, saj nevladne organizacije (NVO) in aktivisti precej opozarjajo na to etično vprašanje. Kaj je res glede testiranja kozmetike na živalih?

Uporaba živali za testiranje in eksperimente se je pojavilo že okoli 500 let pred našim štetjem [1]. Z razvojem naših možganov se razvija tudi naša radovednost o svetu in njegovem delovanju, zato žal vsako leto pokončajo na milijone živali. Ni presenetljivo, da je lepotna industrija velik del tega krutega procesa, saj so bile skozi zgodovino skoraj vse kemične snovi testirane na živalih. Čeprav so nekateri deli sveta postali bolj previdni glede te prakse, je testiranje na živalih še vedno pogosto prisotno in ostaja glavno etično vprašanje, zlasti v okoljskih društvih in veganskih skupnostih.

Če kupim lepotni izdelek in na njem ni navedeno, ali je bil testiran na živalih ali ne, kako naj vem, ali je bil testiran na živalih? V veliki meri je odvisno od tega, kje se nahajate…

V EU naj bi Uredba o kozmetičnih izdelkih zagotovila postopno odpravo poskusov na živalih pri kozmetičnih izdelkih. Sporočilo EU je bilo jasno: “Nobena žival si ne zasluži trpeti in biti ubita zaradi šminke ali zobne paste” [2]. Prepoved testiranja končnih kozmetičnih izdelkov je bila uvedena septembra 2004, prepoved testiranja sestavin pa marca 2009. Prepoved trženja je sledila marca 2013 [3].

Če kupujete kozmetični izdelek v EU in ga ne kupujete na drugi celini, sta testiranje kozmetike na živalih in prodaja kozmetike, testirane na živalih, prepovedana od leta 2013 [3]. Zato vaš izdelek najverjetneje ni bil testiran na živalih.

Zakaj najverjetneje? Naj bo še tako lepo, žal ostaja vrzel; v skladu z vodilno Uredbo EU o kemikalijah REACH, je za certificiranje varnosti nekaterih kozmetičnih sestavin še vedno potrebno te kemikalije testirati na živalih [2]. Aktivisti, industrija in oblikovalci politike zdaj želijo to vrzel odpraviti in se popolnoma odpovedati testiranju na živalih [4]. Vendar so v skladu z Uredbo EU (ES) št. 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih možne nekatere izjeme, če se npr. snov pogosto uporablja in ni drugih možnosti – v tem primeru je torej testiranje na živalih dovoljeno.

Pomembno je omeniti tudi to, da je bila velika količina sestavin v preteklosti testirana na živalih. To pomeni, da če je na etiketi navedeno, da izdelek ne vsebuje ‘krutosti’ (cruelty), to pomeni, da ni bil testiran na živalih, vendar so bile posamezne sestavine v preteklosti zagotovo testirane. Na primer, različne vrste eteričnih olj, kot so sivka, rožmarin, evkaliptus, citronela in celo preproste sestavine, kot je karitejevo maslo, so bile predhodno testirane.

Kaj pa izven Evrope?

Če se nahajate na Kitajskem ali naročujete izdelke iz Kitajske, je žal zelo verjetno, da so bili vaši kozmetični izdelki testirani na živalih. Kitajski predpisi so včasih upoštevali “preprosto pravilo”: če želite v državi prodajati kozmetične izdelke, morajo biti najprej testirani na živalih. Ta postopek je seveda zelo otežil delo kozmetičnih podjetij, saj so morala izbirati med izpolnjevanjem svojih vrednot brez krutosti in velikimi dobički na Kitajskem.

Številne blagovne znamke so se odločile za nasprotovanje, medtem ko so velike blagovne znamke, kot sta L’Occitane ali Yves Rocher, izbrali finančno perspektivo, kar ni presenečenje. Maja 2021 je Kitajska posodobila svoje zakone glede testiranja na živalih. Čeprav ni bila uvedena prepoved testiranja, so nekaterim kozmetičnim izdelkom prihranjene zahteve glede testiranja na živalih [5].

V Združenih državah Amerike je drugače. Država še ni prepovedala testiranja na živalih in tudi testiranje kozmetičnih izdelkov na živalih ni obvezno. Blagovne znamke se lahko same odločijo, katero pot bodo ubrale. Nekatere zvezne države, kot so na primer Kalifornija in Havaji, so testiranje na živalih popolnoma prepovedale [6].

Zakaj naj izberem izdelke, ki niso bili testirani na živalih?

Testiranje na živalih je kruto, izogibati se mu je mogoče, hkrati ima številne pomanjkljivosti. Živali se lahko na določeno kemikalijo odzovejo drugače kot ljudje. To pomeni, da rezultati testiranja na živalih ne morejo zanesljivo oceniti nevarnosti za ljudi.

Podjetja lahko izbirajo med več tisoč sestavinami, ki se že leta varno uporabljajo in jih ni potrebno več testirati. Če pa je potrebno testirati novo sestavino, je zdaj na voljo veliko sodobnejših tehnik in metod. Namesto testiranja na dejanski koži živali je zdaj mogoče testirati, npr. na sintetični koži.

Prav tako že obstajajo izpopolnjeni računalniški modeli, ki lahko simulirajo odzive telesa na snovi ali pa, kot metode QSAR, kjer na podlagi strukture molekule sklepajo o njenem delovanju. Več o metodi QSAR si lahko preberete v tem članku. Ti pristopi so hitrejši, cenejši, natančnejši in učinkovitejši ter ne povzročajo trpljenja živali [6].