Cinkov pirition – ali lahko ekotoksikološki poskusi potrdijo njegovo potencialno nevarnost?

Avtor Anja Bubik, PhD, Špela Hvastja

Morda vas je naslov nekoliko zmedel, če pa ne, je to odlično. V nasprotnem primeru pa naj vam najprej razložim nekaj o ekotoksikologiji in zakaj je pomembna tudi iz kozmetičnega vidika. Ekotoksikologija je veda, ki se osredotoča na razumevanje vpliva različnih kemičnih snovi, onesnaževal in onesnaževalcev na ekosisteme, vključno s kopenskim in vodnim okoljem ter atmosfero. Preučuje, kako lahko te snovi škodujejo živim organizmom in splošnemu ekološkemu ravnovesju.

Viri slik: https://www.flickr.com/photos/142252497@N03/27981265990/in/photostream/

In kaj je cinkov pirition?

Cinkov pirition (ZnPT) je kemijsko koordinacijski kompleks cinka, sintetična kemikalija s fungistatičnimi (zavira delitev glivic) in bakteriostatičnimi (zavira delitev bakterij) lastnostmi. V kozmetični industriji je že več kot 60 let priljubljena in pogosto uporabljena sestavina proti prhljaju, ki se uporablja v šamponih za lase, uravnava nastajanje sebuma, deluje antibakterijsko in proti srbenju [1].

Toda…

Cinkov pirition je bil oktobra 2021 vključen na seznam prepovedanih kozmetičnih sestavin na trgu EU in ga od marca 2022 kozmetični izdelki v EU ne smejo več vsebovati. Odločitev o prepovedi te sestavine je posledica njene potencialne sposobnosti poškodovanja DNK. Cinkov pirition je bil namreč razvrščen kot snov CMR kategorije 1B [2].

Kaj to natančno pomeni? Zakonodaja EU o kozmetičnih izdelkih vsebuje določbe o uporabi snovi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (snovi CMR oz. angl. cancerogenic, mutagenic, reprotoxic chemicals). Na splošno je uporaba CMR kemikalij prepovedana, razen v izjemnih primerih [3].

Kategorija CMR 1B, v katero je uvrščen cinkov pirition, opisuje kemične snovi, za katere obstajajo znanstveni dokazi na živalih, da je snov rakotvorna, mutagena ali strupena za razmnoževanje … poenostavljeno to pomeni, da lahko negativno vpliva na razmnoževalne sposobnosti, povzroča poškodbe DNK in/ali vodi do rakavih obolenj pri živalih.

Na Fakulteti za varstvo okolja smo se odločili, da to molekulo preizkusimo tudi v našem laboratoriju z uporabo dveh ekotoksikoloških testov:

  • S preprostim rastlinskim testom z uporabo najstarejše gojene rastline – čebule (latinsko Allium cepa L.), ki se uporablja za zgodnje ocenjevanje toksičnosti in genotoksičnosti različnih molekul;
  • In z majhnimi planktonskimi vodnimi bolhami (latinsko Daphia magna), ki so uveljavljen in pogosto uporabljen modelni organizem za testiranje toksičnosti v sladkih vodah. Je dobro opisan, ima hiter razmnoževalni cikel in kaže občutljivost na vrsto okoljskih ksenobiotikov.

Kako je potekal poskus in kaj smo ugotovili?

Čebulo smo 7 dni izpostavili različnim raztopinam ZnPT, spremljali rast z merjenjem dolžine korenin (slika 2) in pod mikroskopom preverili delitev celic. Po drugi strani pa smo vodne bolhe 24 in 48 ur gojili v komori v raztopini ZnPT in nato ugotavljali njihovo preživetje.

Rezultati so potrdili toksičnost cinkovega piritiona, saj se je v primerjavi s kontrolnimi rastlinami upočasnila delitev celic in posledično rast korenin. V najvišjih koncentracijah se čebula celo ni več rasla (slika desno). V testu z vodnimi bolhami je bila smrtnost prvih pri treh najvišjih koncentracijah ZnPT 100-odstotna že po 24 urah. Ko se je koncentracija ZnPT zmanjševala, se je tudi smrtnost počasi zmanjševala.

FVO (Authors: Š. Hvastja & A. Bubik)

Naši rezultati potrjujejo, da je ZnPT strupen za izpostavljene organizme. Na nek način smo potrdili, da ta molekula ni najbolj varna za uporabo. Zato smo veseli, da te molekule ni več v izdelkih za nego las… razen če izdelek kupite zunaj EU, v nekaterih regijah, kjer ZnPT ni prepovedan in je še vedno prisoten, običajno v omejenih koncentracijah.

S to kratko eksperimentalno študijo in člankom želimo poudariti, da je pomembno razumeti vsak izdelek, ki ga vsakodnevno uporabljamo, in vedeti, kakšne sestavine vsebuje in v kakšnih količinah.

G-NASVET: Bolj kot poznamo kemikalije, ki jih lahko uporabljamo, in izberemo boljšo in bolj zdravo možnost, bolje lahko pomagamo ne le sebi, ampak tudi varujemo naše okolje. Na primer, snovi kot je ZnPT lahko pridejo v stik z okoljem, tudi v večjih količinah npr. v obliki krem za sončenje ali drugih krem. Te snovi se lahko spirajo v jezera, reke in morja med plavanjem, v času kampiranja ali umivanjem s šamponi v rekah, pri čimer pa se ljudje ne zavedajo, kakšno škodo lahko povzročijo. Zato je pomembno, da ste ozaveščeni in informirani ter ne dovolite, da vas trženje zavaja (pojem zelenega zavajanja) o tem, kaj je bolje za vas in okolje.

Authors

  • Anja Bubik, PhD

    Je zaključila svoj doktorski študij na področju Biokemije in molekularne biologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot višja predavateljica se na Fakulteti za varstvo okolja ukvarja z različnimi okoljskimi vprašanji povezanimi z zdravjem ljudi. Vodi tudi študijski laboratorij, skrbi za uvajanje novih raziskovalnih in pedagoških metod, sodeluje pri številnih aplikativnih in ozaveščevalnih projektih.

  • Špela Hvastja

    Špela Hvastja, nastajajoča ekotehnologinja, se osredotoča na raziskovanje škodljivih snovi v kozmetiki ter njihovega vpliva na zdravje in okolje. Aktivno spodbuja sodelovanje z naravo in si prizadeva za ozaveščanje. Zaradi svoje predanosti analitični kemiji in laboratorijskemu delu širi znanje o toksinih v hrani, tekstilu, kozmetiki in vodi, da bi prispevala k razumevanju njihovih nevarnosti.

0 komentarji

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja