Ali so današnji mladi res drugačni ali pa se je predvsem spremenil svet okoli njih?

V pogovoru s psihologinjo Sylvie Navarovo smo odprli teme, ki danes zanimajo skoraj vsakega starša, učitelja in mladega človeka. Govorili smo o vplivu družbenih omrežij, duševnem zdravju, samozavesti, starševski vzgoji, digitalnem razstrupljanju ter o tem, zakaj današnje generacije ne bi smeli primerjati s prejšnjimi.

Izvedeli boste na primer:

• zakaj današnji mladi niso »drugačni«, ampak odraščajo v povsem drugačnem svetu,
• kako podpreti zdravo otrokovo samozavest,
• zakaj so napake pomemben del učenja,
• kdaj je pravi čas za obisk psihologa,
• kako pristopati k uporabi mobilnih telefonov, družbenih omrežij in spletnega sveta,
• zakaj so odnosi in skrb za duševno zdravje za mlade pomembnejši kot kadar koli prej.

Celoten pogovor si oglejte v videoposnetku zgoraj.

Kot ljudje se ne razlikujemo. Tisto, kar je drugačno, je okolje, v katerem mladi odraščajo.

Predstavljajte si naslednjo prispodobo. Današnji mladi so digitalni domorodci. Rodili so se v svet, kjer so internet, družbena omrežja in povezovanje z ljudmi po vsem svetu nekaj povsem običajnega. Mi, odrasli, pa smo v njihovem svetu le obiskovalci.

Kot bi bili turisti, ki za kratek čas pokukajo v njihov način življenja – lahko ga opazujemo, vendar ga nikoli ne bomo popolnoma doživeli tako kot oni.

Naše reakcije na stres, čustva ali različne življenjske situacije ostajajo enake. Razlikujemo pa se v tem, kako obdelujemo informacije.

Glavna razlika je v količini dražljajev.

Odrasli že znamo presoditi, katerim informacijam bomo namenili pozornost in katere lahko brez težav prezremo. Mladi pa so vsak dan izpostavljeni ogromni količini informacij z vsega sveta – iz Evrope, Amerike, Azije, Afrike … In šele učijo se razlikovati med tem, kaj je pomembno in kaj lahko mirno spustijo mimo sebe.

To je ena največjih razlik med generacijami.

Prisotno je oboje.

Po podatkih zdravstvenih zavarovalnic ima duševne težave približno 15 % odraslih in približno 13 % otrok, kar pomeni, da se z njimi sooča približno vsak osmi otrok.

Poleg boljšega prepoznavanja težav pomembno vlogo igra tudi način vzgoje.

Starši danes veliko bolj skrbijo za varnost svojih otrok, kar je razumljivo. Vendar jim lahko s pretirano zaščitniškim pristopom nehote odvzamejo priložnosti, da bi se sami soočili z zahtevnejšimi situacijami. Prav te izkušnje pa otrokom pomagajo razvijati samostojnost, odgovornost in psihično odpornost.

Na večje število diagnosticiranih težav vpliva tudi dejstvo, da je današnja diagnostika veliko natančnejša kot nekoč. Zato danes opazimo in poimenujemo tudi težave, ki bi v preteklosti pogosto ostale neopažene.