Kaj ima vaše senčilo za oči skupnega z vašo mikrovalovno pečico? To je sljuda.

Avtor MSc. Bára Haliková

Sljuda je naravni mineral. In zakaj je to pomembno vedeti?

V lepotni industriji je nedopustno otroško delo. Ponavadi, tudi ne pričakujemo, da so nekatere sestavine v ličilu ali kremi pridobljene z rudarjenjem, vendar je to realnost in o tem je potrebno govoriti.

Vir slike: pixabay.com

Kaj je torej sljuda in zakaj njena zgodba ni tako “bleščeča”?

Sljuda je skupina silikatnih mineralov, katerih kristale lahko zelo enostavno razcepimo na izjemno tanke elastične ploščice. Številne elektronske naprave, kot je mikrovalovna pečica, vsebujejo sljudo.

Vzroki za njeno priljubljenost v kozmetični industriji so predvsem njene odbojne in svetleče lastnost, priljubljenost pa z leti narašča.

Pred kratkim sem doma pregledala svoje kozmetične izdelke in bila presenečena, da veliko izdelkov vsebuje sljudo: zobna pasta, puder za obraz, krema za oči. Načeloma vedno poskrbim, da kupujem naravne izdelke, vendar je tu past: sljuda je pravzaprav naravna sestavina – naravni mineral! V izdelkih za ličenje, kot so senčila za oči, pudri za obraz, šminke ali bleščice za telo, je sljuda med prvimi naštetimi sestavinami, kar pomeni, da je ena od GLAVNIH uporabljenih sestavin.

Vir slike: pixabay.com

Ker je mineral, ga pridobivamo z rudarjenjem. Največ nahajališč sljude je na Kitajskem in v Indiji, v zadnjih letih pa pomembno količino prispeva tudi Madagaskar, kjer imajo eno najvišjih stopenj revščine na svetu in je nezakonito pridobivanje sljude vir dohodka za številne družine [1].

Kot pravi Claire van Bekkum, višja vodja projektov pri Terre des Hommes Nizozemska:

“Na teh odročnih območjih, kjer poteka rudarjenje sljude, veliko otrok nima izobrazbe [or] socialnih storitev, lokalne institucije pa so šibke; rudarjenje je družinam pogosto edini vir dohodka.” [2]

Madagaskar in Indija sta si zelo podobna glede izkoriščanja otroškega dela v rudnikih sljude, saj sta to območji z visoko stopnjo revščine, kjer družine pogosto težko zaslužijo dovolj za preživetje in morajo zato delati tudi otroci. Najhuje pa je, da so to nenadzorovani rudniki in tudi zelo dobro skriti, kar pomeni, da so tam prisotna številna tveganja in nevarnosti, zlasti za tako mlade delavce (otroke). Nemogoče je natančno ugotoviti, koliko otrok je zaposlenih kot rudarji, vendar se ocenjuje, da je v Indiji okoli 22 tisoč otrok delavcev, na Madagaskarju pa po podatkih ameriškega Ministrstva za delo na območjih s sljudo dela okoli 10 tisoč otrok, ki so stari komaj pet let! [1]

Kakšne so nevarnosti?

Neurejeni rudniki so zelo nevarni in se pogosto rušijo. Pridobivanje mineralov vključuje tudi nevarno kopanje in uporabo različnih težkih orodij. Zgodbe o otrocih, ki so se ujeli ali umrli zaradi padajočega kamenja, niso redke, in ker so ti rudniki nezakoniti in nenadzorovani, ne morejo pravočasno dobiti ustrezne pomoči. To tudi pomeni, da družine po takih nesrečah niso upravičene do nobene pomoči ali odškodnine. [3]

Vir slike: pixabay.com

Rudarjenje sljude ne ogroža le varnosti otrok, temveč tudi njihovo zdravje. Nenehno vdihavanje prahu v rudnikih lahko pogosto povzroči težave z dihali, celo brazgotinjenje pljuč, medtem ko lahko nenehno rudarjenje z golimi rokami privede do različnih kožnih okužb. Poleg teh grozljivih razmer so otroci, ki delajo v rudnikih, tudi tarča spolnih in fizičnih zlorab. [4]

Kaj lahko storimo?

Pri nakupu kozmetičnih izdelkov bodimo previdni in preudarni – preprečimo, da bi svoje police napolnili s številnimi nepotrebnimi izdelki in se raje osredotočimo na nekaj zanesljivih izdelkov za minimalno nego kože. Pogosto nam ponujajo palete senčil za oči – od katerih jih bomo uporabili le nekaj, ostale pa bodo popolnoma odveč. Potrebujete bleščeča ličila samo za en večer? Vprašajte prijateljice, zagotovo ima katera od njih željeno ličilo že doma. Najpomembneje pa je, da se zoperstavimo proizvajalcem in zahtevamo poreklo sljude, zahtevamo od podjetij, da sledijo izvoru surovin. Več kot bo ozaveščenih ljudi, ki raziskujejo izvor sljude, hitreje bomo prišli od rešitev. Podjetja bi morala rudarskim delavcem plačevati pošteno ceno. Če bi odrasli delavci zaslužili dovolj, da bi lahko preživljali svoje družine, in jim ne bi bilo treba pošiljati v rudnike svojih otrok. Najstnik, ki dela v rudniku, v povprečju zasluži 0.20-0.50 €/dan! To je komaj dovolj, da si lahko kupi nekaj hrane. Mladostnik potrebuje za dnevni obrok vsaj 0.27 €, tako mu ne preostane ničesar oz. zelo malo, kar bi lahko namenil za preostale življenjske potrebe [1].

Author

  • MSc. Bára Haliková

    Zaključila magistrski študij ravnanja z okoljem in ravnanja z odpadki na GCU v Glasgowu. Trenutno dela za organizacijo CEEV Živica na projektu GreenGate, katerega glavni cilj je ozaveščanje javnosti o nevarnih snoveh v kozmetiki. Trenutno živi s partnerjem in hčerko na podeželju na Slovaškem, v majhni mobilni hiški, ki sta jo zgradila sama.

    View all posts

0 komentarjev

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja