Petra: Moje ime je Petra Ježeková in sem študirala okoljske študije na Naravoslovni fakulteti Univerze Comenius v Bratislavi. Po diplomi sem začela delati za organizacijo Živica. Ker so bili to začetki organizacije, sem šla skozi različne projekte in eden od njih je bilo okolju prijazno čiščenje z avstrijskimi partnerji “die Umweltberatung”, ki so v evropskem vrhu na tem področju. Od njih smo se naučili, kako čistiti javne stavbe in ustanove na okolju prijazen način.

Petra: Prijazno čiščenje si prizadevai čim manj škodovati naravi in zdravju ljudi. Vendar je to tudi čiščenje, ki traja nekoliko dlje kot čiščenje z običajnimi izdelki in postopki. Ljudje so nestrpni in menijo, da ti izdelki čistijo enako dobro kot običajni. Res dobro čistijo, vendar je potrebno biti pozoren na več dejavnikov.

Prvi je čas – ti izdelki običajno potrebujejo več časa, da začnejo delovati. Pri čiščenju stranišča, npr. zvečer damo v školjko ekološko tableto, da ima čas za delovanje, zjutraj jo očistim. Drugi dejavnik je uporaba visoko kakovostnih mehanskih orodij.

Obstajajo na primer različni robčki – mikrofazni, celulozni in bambusovi, z nekaterimi lahko čistimo popolnoma brez kemikalij, nekatere pa lahko po izteku življenjske dobe celo kompostiramo. Mikrofazni robčki so nekoliko sporni, saj so izdelani iz umetnih vlaken in ob pranju v okolje sproščajo mikroplastiko.

Pri njih je treba upoštevati njihove prednosti, saj trajajo zelo dolgo in jih lahko čistimo brez kemikalij. Po drugi strani pa pri pranju obremenjujejo okolje. Delno jih je že mogoče nadomestiti s fino tkanimi brisačami iz bambusa. Spremljam novosti in uporabljam sodobna čistila, ki so najbolj prijazna do okolja.

Tretji dejavnik pri okolju prijaznem čiščenju je vpliv temperature. Ekološke izdelke je včasih potrebno uporabljati pri višjih temperaturah kot običajne izdelke. Pri čiščenju, na primer, uporabljajte toplo ali celo vročo vodo.

Zadnji dejavnik je, da če želimo zmanjšati uporabo kemičnih čistil, moramo okolju prijazen izdelek prilagoditi. Drugače je prati oblačila, ki so le malo prepotena, ali prati madeže od hrane ali trave. Takrat je treba osnovnemu pralnemu sredstvu dodati več aktivne sestavine – na primer žolčno milo za organske madeže ali sol za madeže anorganskega izvora – in madež predhodno oprati. Pogosto pomaga tudi redno namakanje perila – tj. izpostavljenost temperaturi, času in mediju.

Petra: V vsaki državi je drugače. To je v veliki meri odvisno od tega, kako ozaveščena je družba. Ko smo izvajali projekt ekološkega čiščenja in ga predstavljali, je več ljudi in podjetij želelo sodelovati. Ko danes to ponujamo podjetjem, se nekatera odločijo, da to želijo, vendar brez naše neposredne ponudbe ni povpraševanja.

Na spletu sem na Slovaškem našla le tri podjetja za ekološko čiščenje, vendar ne morem reči, kako zaposlena so v resnici z ekološkim čiščenjem. V Avstriji, ki je na tem področju zgled, po takšnih storitvah povprašujejo. Ne vem, kako je drugod.

Drug način, kako pomagati pri tem zglednem trendu je, da se v okviru javnih naročil predpiše ekološko čiščenje v javnih in državnih ustanovah.

Petra: Da. Na tem področju delam že 18 let in razmere so se spremenile. Včasih smo ljudem povedali samo osnovne informacije. Zdaj je letvica višja in ljudje so pri nekaterih temah že bolje obveščeni oz. ozaveščeni od nas.

Petra: Slovaška zakonodaja je usklajena z zakonodajo EU na tem področju. Najpomembnejši je zakon iz leta 2004 o prepovedi fosfatov v gospodinjskih pralnih in čistilnih sredstvih. Natančneje, določena je zgornja meja 0,5 g (količine fosfatov v teh izdelkih). Ne zato, ker bi bili fosfati škodljivi za zdravje ljudi, temveč zato, ker je njihovo izpuščanje povzročilo prekomerno obremenjevanje voda, tako imenovan proces evtrofikacije, in posledično cvetenje alg, kar povzroča težave živalim, ki živijo v teh vodah.

Drug, zelo pomemben zakonodajni akt je uredba REACH, ki je napovedala dolg boj organizacijam proti lobiranju kemičnih podjetij. Nanaša se na oceno, avtorizacijo in sprejem kemikalij na evropski trg.

Vse nevarne snovi bi bilo treba prepovedati na podlagi znanja, ki ga imamo danes o njih. Ne bi se smele uporabljati niti samostojno niti v mešanicah, kot del spojine. Zakonodaja, kot je uredba REACH, je nujno potrebna, saj omogoča tudi testiranje kemikalij.

V našem projektu čiščenja smo testirali tudi običajne in ekološke izdelke, ki smo jih izbrali v drogeriji z naključnim izborom. Zgodilo se je, da so nas klicali prestrašeni laboratorijski delavci in povedali, da so ribe, ko smo eno od običajnih čistil nalili v akvarij, skoraj takoj poginile. Zato verjamem, da po zaslugi uredbe REACH takšnih kemikalij pri nas ni več. Spremljati moramo razvoj, snovi in sestavo izdelkov ter dajati prednost ekološkim.

Petra: ČN ne zmorejo odstraniti vseh običajnih čistil. Težava je, na primer, z mehčalci. Zato je v mestih in na podeželju bolje uporabljati čistila, ki so dovoljena za hišne rastlinske in bakterijske čistilne naprave. V teh čistilih je sestava strožje nadzorovana, da lahko bakterije in rastline preživijo, zato so čistila okolju prijaznejša.

Petra: To je zelo težko trditi, saj se ocenjujejo le posamezne snovi, ne pa tudi njihov skupni učinek ali različne kombinacije in sinergije. Nekaj vdihnemo, nekaj pojemo, nekaj absorbiramo iz oblačil skozi kožo in ne moremo oceniti vsega, kar na ta način pride v naše telo, in kaj to povzroči. Zato je dobro, da jih uporabljamo čim manj, da po nepotrebnem ne obremenjujemo svojega telesa in okolja.

Petra: Uporaba gospodinjskih izdelkov ni popolnoma urejena in lahko uporabljamo skoraj vse, kar želimo – kar najdemo na trgu. Zato lahko tukaj kar najbolje izkoristimo svoje možnosti. Tu se lahko izognemo nepotrebnim učinkom kemije.

V javnih prostorih je vse določeno z zakonom. Čeprav je tudi tam mogoče najti načine za ekološko čiščenje, se to pogosto konča z nepripravljenostjo in nepoznavanjem lastnikov ali čistilnih podjetij. Naš avstrijski partner “die Umweltberatung” je v preteklosti izvedel velik projekt z naslovom “Gospodinjstvo ni operacijska soba”, v katerem je želel opozoriti na nesmiselnost in škodljivost uporabe dezinfekcijskih sredstev doma ter na njihovo pretirano uporabo v zdravstvenih ustanovah.

V izbranih bolnišnicah na Dunaju so z dezinfekcijskimi sredstvi čistili vse, razen operacijskih dvoran, kar se je nadaljevalo tudi po testiranju. Če se namreč razkužila uporabljajo pretirano, tudi doma, postanejo bakterije in virusi odporni in jih potem ne moremo odstraniti niti takrat, ko je to res potrebno (npr. v operacijski sobi), zato je treba iskati in uporabljati vse bolj agresivna sredstva.

Petra: Lastnik ali upravljalec je dolžan usposobiti osebje in mu zagotoviti vse potrebne pripomočke. Ko smo izvajali projekt, smo videli, da so imeli čistilci vse, kar so potrebovali – rokavice in maske. Vendar jih veliko ni uporabljalo teh pripomočkov, ker je bilo lažje čistiti brez njih. Skratka, zaščitna oprema jih omejuje, saj je niso vajeni. Potem pa imajo seveda zdravstvene težave – ekceme na rokah, težave z dihanjem … zlasti, če čistijo z običajnimi čistili v nekaterih omejenih ozkih prostorih, kot so kopalnice.

Ko smo ta projekt izvajali v palači Primatov v Bratislavi, se je izkazalo, da so čistilci za pomivanje oken uporabljali samo mikrofazne robčke z vodo, brez kemije, in niso imeli ekcemov, čeprav so delali brez rokavic. Potrebovali so nekaj več časa, vendar so na to pristali, saj so videli boljše stanje tudi svojih rok.

Petra: To je bila nova situacija. Naredili smo vse, kar je bilo mogoče storiti kot previdnostni ukrep. Vendar se je tudi v teh razmerah sčasoma izkazalo, da so pomagali tudi povsem običajni ukrepi, kot so pravilno umivanje rok, dosledna uporaba mask, redno in dobro prezračevanje in podobno. Zato ni bilo potrebe, da bi vse razkuževali, razen če bi imeli COVID.

Kasneje so se namesto kemikalij začeli uporabljati tudi različni UV- in ozonski sevalci. V zgodovini COVID-a so nekje uspeli sanirati tudi cele ulice, kar seveda uničuje tudi “prijazne” bakterije, ki jih potrebujemo, in številne druge mikroorganizme in živali, bodisi na naši koži ali okoli nas. Žal, z razkuževanjem razvijamo tudi vse bolj odporne bakterije in viruse.

Petra: Ljudje, ki jim je mar za ekološko čiščenje in zdravje, bi morali prebrati sestavo izdelkov. Če pa pogledajo etiketo in vidijo 15-30 % anionskih tenzidov in 5-15 % neionskih tenzidov in podobno, ne vedo, kaj to pomeni.

Tenzidi so vrsta mila, ki zmanjšuje površinsko napetost na snovi, da se umazanija lahko obloži z milom in odstrani (opomba avtorja; tenzidi so snovi, ki imajo funkcijo čiščenja in imajo različno poreklo. Pridobivajo se lahko iz surove nafte, pa tudi iz naravnih olj). Tudi tu, če si podrobno ogledamo sestavo, npr. v varnostni kartici, bomo videli, da npr. za uporabo niso prijazni vsi anionski tenzidi.

Zato je potrebno od proizvajalca ali trgovca zahtevati varnostno kartico, kjer boste izvedeli vse o tem, kaj izdelek vsebuje, kako z njim ravnati, katere so nevarne snovi, kako ga pravilno shranjevati itd.

Petra: Razlogov je več. Nekatere naslovnice so zelo majhne, veliko besedila bi moralo biti še manjše zapisanega in bi ga bilo težko prebrati. Po zakonu mora biti besedilo čitljivo, zato vanj niti ne morejo vnesti vsega. Poleg tega zakon dopušča, da vsega ni potrebno vključiti – proizvajalec mora v skladu z zakonom na etiketi navesti le prisotnost encimov, razkužil, optičnih belil, parfumov in konzervansov.

Poleg tega ga ne prebere dovolj ljudi. Ko so v EU izvedli raziskavo, so ugotovili, da je to zanimalo zelo malo ljudi. Raje verjamejo tistemu, kar poiščejo na Googlu in kar je navedeno na embalaži. In seveda se tudi proizvajalci izgovarjajo, da je to njihova proizvodna skrivnost, da ne želijo navesti natančne sestave.

Potrošniki bi morali močno pritisniti na proizvajalce, da bi sporočili vse informacije.

Petra: Težko rečem. Ni jim treba, zato tega ne počnejo. Ljudje tega ne zahtevajo, zato nimajo pravega razloga, da bi to storili. Ljudje pa se pogosto sprašujejo, zakaj so opozorilne oznake na okolju prijaznih izdelkih. To pa zato, ker je lahko tudi okolju prijazen izdelek dražeč, jedek itd. Pogosto ima visoko koncentracijo aktivnih sestavin, tako da ni razredčen, temveč zgoščen, zato je nevaren.

Na primer visoko koncentriran kis za čiščenje – 25 %. Z njim ne morete delati brez rokavic. Kuhinjski kis ima 8 %. Tudi tam je treba brati oznake, upoštevati navodila in vse postaviti izven dosega otrok ter hraniti v originalni embalaži, da ne bi uporabili napačnega izdelka.

Pri kozmetičnih izdelkih so opozorilne oznake manj pogoste, čeprav lahko vsebujejo iste snovi, vendar v veliko manjši koncentraciji, zato ni nevarnosti. Citronska kislina, na primer, je živilske in neživilske kakovosti. Tiste za uživanje morajo imeti večjo čistost in običajno nižjo koncentracijo kot tiste za čiščenje. Druga čistila, kot so laki ali barve za lase, imajo opozorilne simbole, vendar gre običajno za snovi, ki se uporabljajo v živilski industriji.

Petra: Težko rečem, saj za vsakega človeka čista oblačila pomenijo nekaj drugega. Vsakdo ima drugačne standarde čistosti, beline, sijaja in vonja. Določiti je potrebno prednostne naloge. Si želim bolj zdravega planeta in svojega telesa ali svetlih, lepo dišečih oblačil? Tega namreč ni mogoče v celoti doseči z enakim, okolju prijaznim pranjem, kot z belilnimi praški in umetnimi dišavami. Ljudem svetujem, naj bodo zmerni. Če v 95 % primerov perejo z ekološkimi sredstvi, si lahko privoščijo, da v tistih 5 % operejo nekaj najljubših kosov oblačil. ?

Ko gre za čiščenje, je to veliko lažje kot pranje. V tem primeru lahko resnično uporabimo le ekološke izdelke in tisto, kar imamo običajno v kuhinji, kot so limonina ali citronska kislina, kis, natrijev perkarbonat, milo, boraks in eterična olja. Vse te snovi bodo lahko gospodinjstvo očistile in razkužile v potrebnem obsegu. Namesto klora lahko pri plesni uspešno uporabimo alkohol visoke koncentracije in pametno gobo.