Avtorji: Nika Vetrih, Ema Žvanut (študentki Fakultete za varstvo okolja) in Katrin Školnik Škrabe

Ste se kdaj vprašali, kam izgine voda, ko speremo čistilo s tal ali šampon iz las? Zdi se, da preprosto izgine v odtok, a v resnici se njena pot šele začne. Da bi izvedeli, kaj se zgodi z odpadno vodo in vsemi kemikalijami, ki jih pri vsakdanjih opravilih spuščamo v odtok, smo obiskali Centralno čistilno napravo Šaleške doline. Tam smo od blizu spoznali, kako poteka čiščenje odpadne vode, preden se ta vrne v naravo.

Kako deluje čistilna naprava

Spoznali smo delovanje čistilne naprave, ki je zasnovana za obdelavo odpadnih voda približno 50.000 prebivalcev. Ogledali smo si celoten postopek, od vstopa odpadne vode v čistilno napravo do vračanja očiščene vode v okolje. Najprej smo spoznali primarno čiščenje, ki vključuje mehanske postopke, kot so fine grablje za odstranjevanje večjih delcev, peskolovi, lovilci maščob in primarni usedalniki. Sledilo je sekundarno čiščenje, pri katerem glavno vlogo prevzamejo mikroorganizmi. Ti mikroorganizmi tvorijo biofilm na posebnih nosilcih, kjer razgrajujejo organske snovi ter omogočajo pomembna procesa, imenovana nitrifikacija in denitrifikacija. V terciarni fazi čiščenja pa se s kemijskimi postopki iz vode odstranijo še preostala onesnažila, ki bi lahko škodovala okolju. Pomemben del delovanja naprave je tudi obdelava blata, ki nastaja v vseh treh fazah čiščenja.

Kaj pa kemikalije iz kozmetike in čistil?

Med ogledom smo se vprašali: kaj se zgodi z vsemi sestavinami iz šamponov, krem, ličil in čistil, ko jih speremo v odtok? Odgovor je preprost – vse, kar odplaknemo v odtok, lahko vpliva na okolje.

Izvedeli smo, da čistilna naprava ne more popolnoma odstraniti vseh kemikalij, vključno s tistimi, ki jih najdemo v kozmetičnih izdelkih in čistilih. Številne snovi, kot je mikroplastika, se ne razgradijo povsem in se kopičijo v vodnih ekosistemih, kar lahko dolgoročno škoduje vodnim organizmom (ECHA, 2023). Zato je pomembno, da kozmetične izdelke uporabljamo odgovorno – ne le zaradi svojega zdravja, ampak tudi zaradi varovanja okolja. Izbirajmo izdelke z okolju prijaznejšimi sestavinami ter jih uporabljajmo le toliko, kolikor jih res potrebujemo.

Nove zahteve za boljše čiščenje: Da bi se učinkovito spopadli s temi izzivi, je Evropska unija posodobila Direktivo o čiščenju komunalnih odpadnih voda. Ta zdaj zahteva sistematično spremljanje mikroplastike in mikroonesnaževal, vključno s PFAS, ter strožje zahteve glede čiščenja odpadne vode z namenom zmanjšanja njihovega izpusta v okolje (Evropski parlament in Svet, 2024). Kljub temu ostaja velik izziv učinkovito izvajanje teh zahtev v praksi in doseganje dejanskih izboljšav.

Praktični izziv: izdelava filtra

Del ekskurzije je bil tudi praktični izziv – izdelali smo lasten filter za vodo iz naravnih materialov. Uporabili smo plastenko, pesek, oglje, različne velikosti kamenja in vato. Vanj smo nalili umazano vodo in opazovali, kako jo filter očisti. Presenetilo nas je, kako učinkovit je lahko že tako preprost filter, saj je bila voda po filtriranju bistveno bolj bistra. Čeprav ni bila primerna za pitje, je bila razlika pred in po postopku jasno vidna. To nam je pokazalo, da se voda lahko naravno prečisti tudi skozi naravne oz. talne plasti.

Obisk čistilne naprave nam je pokazal, kako pomembna je komunalna infrastruktura, o kateri pogosto sploh ne razmišljamo, čeprav ima ključno vlogo pri varovanju okolja. Takšne ekskurzije so dragocene, saj spodbujajo zavedanje, da lahko vsak posameznik prispeva k bolj zdravemu okolju – že z majhnimi dejanji, kot so varčevanje z vodo ali premišljena uporaba čistil in kozmetike. Gre za izkušnjo, ki pokaže, kako pomembni so procesi v ozadju, ki pogosto ostajajo neopaženi, a so ključni za naše skupno dobro.

👉 Bodite pozorni na to, kaj odplaknete v odtok – že majhne spremembe lahko veliko prispevajo k čistejšemu okolju!