[et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.20.2″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_row _builder_version=”4.20.2″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.20.2″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Zobne paste so eden najpogosteje uporabljenih izdelkov za osebno nego med ljudmi. Otroci, odrasli, starej\u0161i, mo\u0161ki in \u017eenske jih dnevno uporabljamo za ustno higieno. Opredeljene so kot poltrdna snov za odstranjevanje naravno nastalih oblog z zob. Ocenjujejo, da je redno \u0161\u010detkanje zob vsaj dvakrat na dan in nitkanje vsaj enkrat na dan dobra rutina ustne higiene. V Evropi, kar morda ni presenetljivo, veliko ljudi trdi, da si zobe umivajo vsaj dvakrat na dan, \u010deprav podatki iz raziskav ka\u017eejo druga\u010de. Navade \u0161\u010detkanja zob v razli\u010dnih evropskih dr\u017eavah se namre\u010d precej razlikujejo, saj v nekaterih dr\u017eavah poro\u010dajo o ve\u010d kot 75 % odraslih in otrok, ki si zobe \u0161\u010detkajo ve\u010d kot enkrat na dan, v drugih pa o manj kot 45 % [1]. <\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/toothpaste.jpg” title_text=”toothpaste” _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Vir slike: A. Bubik<\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Na trgu je trenutno na voljo veliko razli\u010dnih zobnih past. \u010ceprav ima vsaka blagovna znamka razli\u010dne sestave in razmerja v svojih formulah, so osnovne in pogoste sestavine, ki jih najdemo v zobnih pastah naslednje: abrazivi<\/a>, barvila, detergenti, arome, fluoridi, vla\u017eila, zgo\u0161\u010devalci, konzervansi, sladila in belila. <\/p>\n … to je veliko kemikalij, ki jih obi\u010dajni uporabniki ne morejo prepoznati in razlikovati!<\/p>\n A poudariti je potrebno, da v vsaki zobni pasti niso uporabljene vse zgoraj omenjene kemikalije, \u0161e posebej ne v preverjenih naravnih izdelkih.<\/p>\n Abrazivi so trdi materiali, ki se uporabljajo za odstranjevanje povr\u0161inskih mehkej\u0161ih, manj odpornih snovi z bru\u0161enjem ali drgnjenjem. Le-ti v zobnih pastah pomagajo pri mehanskem \u010di\u0161\u010denju zob in v nekaterih zobnih pastah so abrazivi mikrokroglice<\/a>. To so okrogli trdni plasti\u010dni delci, katerih najve\u010dja dimenzija je manj\u0161a od enega milimetra (npr. polietilen (PE), polimetil metakrilat (PMMA) …). V kozmetiki se lahko mikrokroglice dodajo kot sredstvo za piling tudi milom in pilingom za obraz. Lahko pa se zobnim pastam dodajajo tudi v dekorativne namene. Zobozdravniki so opazili, da se mikrokrolice lahko ujamejo v dlesni pacientov, kar predstavlja resno te\u017eavo, saj je obmo\u010dje med zobmi in dlesnimi izjemno ob\u010dutljivo [2]<\/a>. <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”ad82dfb1-835c-4330-9bf8-b00b8058f328″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n G-NASVET:<\/strong> Dobro je vedeti, da ne samo zobne paste, ampak tudi izdelki, kot so ustne vode in tablete za \u010di\u0161\u010denje zobnih aparatov in zobnih protez, lahko vsebujejo mikrokroglice.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n \u0160tevilni oblikovalci kozmeti\u010dnih izdelkov in podjetja si prizadevajo, da bi v svoje izdelke vklju\u010dili naravne abrazive – npr. lupine orehov, mandljev in pistacij v prahu, razli\u010dna semena in po\u0161\u010dice, kristale soli …<\/p>\n Danes torej obstaja \u017ee veliko naravnih alternativ, vendar bomo v nadaljevanju poudarili, kaj se dogaja s sinteti\u010dnimi abrazivi v izdelkih za osebno nego in kozmetiki.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/tootpaste-2.jpg” title_text=”toothpaste-2″ _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Vir slike: A. Bubik<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Fundacija Plastic Soup Foundation<\/a> je leta 2012 pri\u010dela s kampanjo Beat the Microbead<\/a>, katere namen je opozoriti na problem onesna\u017eevanja okolja z mikrokroglicami preko uporabe izdelkov za osebno nego in kozmetike. Fundacija danes zagotavlja seznam ve\u010d kot 500 sinteti\u010dnih polimernih sestavin, ki se pogosto uporabljajo v teh izdelkih in lahko prispevajo k svetovnemu problemu onesna\u017eevanja z mikroplastiko. Na podlagi omejitev, ki jih je predlagala Evropska agencija za kemikalije (ECHA)<\/a>, in zna\u010dilnosti sinteti\u010dnih polimerov (\u010de so obstojni, bioakumulativni in strupeni, \u010de so lahko biorazgradljivi in \u010de predstavljajo tveganje za zdravje ljudi) so izdelke v okviru tega projekta razvrstili v \u0161tiri skupine – rde\u010do, oran\u017eno, zeleno in ni\u010delno. Kategorizacija temelji na mikroplasti\u010dnih sestavinah v izdelkih. Za izdelke na rde\u010dem seznamu<\/a> je bilo ugotovljeno, da vsebujejo sestavine, ki obi\u010dajno veljajo za mikroplasti\u010dne sestavine (npr. polietilen (PE), polipropilen (PP), polimetil metakrilat (PMMA), najlon (PA), poliuretan in akrilatni kopolimer). Izdelki z oran\u017enega seznama<\/a> vsebujejo “skepti\u010dne mikroplasti\u010dne” sestavine (npr. polikvaternij, poloksamer, PEG in PPG). To so sinteti\u010dni polimeri, za katere ni na voljo dovolj informacij o njihovem vplivu na zdravje ljudi in okolja. Izdelki z zelenega<\/a> in ni\u010delnega seznama ne vsebujejo nobenih mikroplasti\u010dnih ali “skepti\u010dnih mikroplasti\u010dnih” sestavin [3]<\/a>. <\/p>\n V letu 2019 je bila v Sloveniji na Fakulteti za varstvo okolja izvedena aplikativna raziskava “Sinteti\u010dni polimeri v zobnih pastah”. Na podlagi razpolo\u017eljivih podatkov na deklaracijah izdelkov smo v 186 zobnih pastah 30 razli\u010dnih blagovnih znamk s slovenskega trga preverili vsebnost sinteti\u010dnih polimerov in nato podatke primerjali z javno dostopnimi podatki projekta Beat the Microbead<\/a>. <\/p>\n Rezultati so pokazali, da je 55 % pregledanih zobnih past, ki so pripadale 17 razli\u010dnim blagovnim znamkam, vsebovalo vsaj en sinteti\u010dni polimer kot osnovno sestavino. Polietilen glikoli (PEGi)<\/a> so bili ugotovljeni kot najpogostej\u0161a plasti\u010dna sestavina in so bili prisotni v 70,4 % vseh pregledanih zobnih pastah z vsebnostjo sinteti\u010dnih polimerov. PEGi so skupina polimerov, ki jim v imenu sledi \u0161e \u0161tevilka, kar predstavlja pribli\u017eno molekulsko maso spojine (npr. PEG-6, PEG-32 …). PEGi in njihovi derivati (spojine, nastale iz PEGov z zamenjavo, dodajanjem ali odstranjevanjem nekaterih delov molekule) se zaradi svojih fizikalnih lastnosti (kot sta topnost in viskoznost) in nizke toksi\u010dnosti uporabljajo v \u0161tevilnih kozmeti\u010dnih izdelkih. V na\u0161i raziskavi so bili v zobnih pastah najpogosteje uporabljeni PEG-6, -8, -12 in -32, PEG-30\/40 gliceril stearat, PEG-40 stearat, PEG-40\/60 hidrogenirano ricinusovo olje, PEG-3 lojni aminopropilamin. <\/p>\n Med zobnimi pastami s sinteti\u010dnimi sestavinami smo lahko le 11 % pregledanih zobnih past (kar je pribli\u017eno 6 % vseh pregledanih zobnih past) uvrstili v rde\u010do skupino na podlagi kategorizacije Beat the Microbead. Rezultat je pri\u010dakovan zaradi visokega ugotovljenega dele\u017ea PEGov v zobnih pastah, ki spadajo v oran\u017eno skupino skepti\u010dnih snovi. V na\u0161i rde\u010di skupini sta bili le dve zobni pasti za otroke, kar pa ustreza 18 % vseh zobnih past z mikroplasti\u010dnimi sestavinami. <\/p>\n Spletna javnomnenjska raziskava v Sloveniji je pokazala, da poznamo izraz “mikroplastika” (78,6 %) in da se ve\u010d kot polovica sodelujo\u010dih (62,4 %) zaveda prisotnosti mikroplastike v svojem vsakdanu. A le 36,8 % se jih zaveda, da je mikroplastika lahko prisotna tudi v izdelkih za osebno nego in kozmetiki. <\/p>\n Zobne paste so zelo pogosto uporabljeni izdelki za osebno nego med vsemi populacijami. Sestavine zobne paste, topne ali netopne v vodi, po uporabi postanejo del komunalne odpadne vode. Poleg tega, da zobna pasta pristane v umivalniku, jo pri umivanju zob lahko tudi pogoltnemo, zlasti otroci<\/a>. Zato je zelo pomembno vedeti, katere kemikalije vsebuje na\u0161a zobna pasta!<\/p>\n V primeru mikroplastike bo predlog EU, kako in kdaj omejiti uporabo namerno dodanih mikroplasti\u010dnih delcev v vseh vrstah izdelkov za potro\u0161ni\u0161ko ali poklicno uporabo, pomagal zmanj\u0161ati raz\u0161irjenost problematike mikroplastike v naslednjih desetletjih. Navsezadnje lahko z nekaj preprostimi koraki naredimo veliko zase in za okolje. <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”b69f9b3d-c69a-4c5f-a3b8-4a8a74c4c1a0″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [1] Eaton K., Carlile M. (2008): Tooth brushing behaviour in Europe: opportunities for dental public health.International Dental Journal 58 (5), p p. 287-293.<\/p>\nKako lahko prepoznamo mikroplastiko v zobnih pastah?<\/h3>\n
Kaj ka\u017eejo podatki v Sloveniji?<\/h3>\n
Potro\u0161niki se tudi niso zavedali prisotnosti mikrokroglic v zobnih pastah:<\/h4>\n
\n
Viri<\/h3>\n