{"id":9015,"date":"2023-04-13T11:11:07","date_gmt":"2023-04-13T09:11:07","guid":{"rendered":"https:\/\/green-gate.eu\/blog\/\/ali-se-zavedate-prisotnosti-mikroplastike-v-izdelkih-za-osebno-nego-in-kozmeticnih-izdelkih\/"},"modified":"2024-03-14T23:56:57","modified_gmt":"2024-03-14T22:56:57","slug":"ali-se-zavedate-prisotnosti-mikroplastike-v-izdelkih-za-osebno-nego-in-kozmeticnih-izdelkih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/green-gate.eu\/sl\/blog\/kaj-pa-plastika\/ali-se-zavedate-prisotnosti-mikroplastike-v-izdelkih-za-osebno-nego-in-kozmeticnih-izdelkih\/","title":{"rendered":"Ali se zavedate prisotnosti mikroplastike v izdelkih za osebno nego in kozmeti\u010dnih izdelkih?"},"content":{"rendered":"

[et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.20.2″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_row _builder_version=”4.20.2″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.20.2″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

Izdelki za osebno nego in kozmeti\u010dni izdelki (angl. Personal Care and Cosmetic Product = PCCP) so izdelki, ki jih uporabljamo vsi ljudje po svetu. Tudi vi jih uporabljate, kajne? Razli\u010dne \u0161tudije so \u017ee izpostavile zaskrbljenost glede uporabe mikroplastike v teh izdelkih in njihovega potencialnega vpliva na okolje in zdravje ljudi, zato si Evropska unija od leta 2017 prizadeva omejiti namerno uporabo mikroplastike v izdelkih PCCP. <\/p>\n

V tem \u010dlanku je na kratko predstavljena mikroplastika v PCCP – da vas opomnimo, kako lahko prispevamo k zmanj\u0161anju globalnega okoljskega problema mikroplastike – vsako dejanje \u0161teje!<\/p>\n

Dejstva o plastiki<\/h3>\n

Danes plastika prina\u0161a \u0161tevilne koristi dru\u017ebi in jo najdemo skoraj povsod okoli nas. Zaradi svojih vsestranskih in privla\u010dnih lastnosti se plastika uporablja v \u0161tevilnih potro\u0161ni\u0161kih in industrijskih aplikacijah, kot so embala\u017ea, avtomobili, barve, igra\u010de itd. Plastika je material, ki je trpe\u017een, lahek, poceni, mo\u010den, ob premi\u0161ljeni uporabi pa ga je mogo\u010de tudi reciklirati in je trajnosten. Plasti\u010dne izdelke uporabljamo zato, da je na\u0161e \u017eivljenje \u010distej\u0161e, varnej\u0161e, la\u017eje in udobnej\u0161e. Plastika je tudi gonilo inovacij, omogo\u010da u\u010dinkovito rabo virov, re\u0161uje \u017eivljenja v zdravstvu, ustvarja varnostne re\u0161itve in pozitivno vpliva na varovanje podnebja. Plasti\u010dni sestavni deli sodobnih avtomobilov na primer zmanj\u0161ujejo njihovo te\u017eo in emisije, lahka plasti\u010dna embala\u017ea zmanj\u0161uje koli\u010dino plasti\u010dnih odpadkov, plasti\u010dne izolacije so energetsko u\u010dinkovitej\u0161e … <\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”a4ad65fe-a656-49b2-9754-b76361c9f86c” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

\u201cVendar pa je ta dragocena dobrina predmet vse ve\u010dje okoljske zaskrbljenosti. Zato se lahko smiselno vpra\u0161amo: Ali je plastika blagodejna ali \u0161kodljiva?\u201d<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

Tukaj je nekaj zanimivih podatkov<\/h3>\n

Od za\u010detka obse\u017ene proizvodnje sinteti\u010dnih materialov v zgodnjih petdesetih letih prej\u0161njega stoletja je \u010dlovek proizvedel 8,3 milijarde ton plastike, kar je enako te\u017ei 80 milijonov sinjih kitov ali 1 milijardi slonov [1]<\/a>. Vsako leto se proizvede ve\u010d kot 300 milijonov ton plastike, od tega je polovica namenjena izdelkom za enkratno uporabo [2]<\/a>. Leta 2020 je bilo v plasti\u010dni industriji v Evropi zaposlenih skoraj 1,5 milijona ljudi v pribli\u017eno 52.000 podjetjih, kjer je proizvodnja dosegla 58 milijonov ton v primerjavi s 367 milijoni ton svetovne proizvodnje plastike [3]<\/a>. \u010ceprav se nekaj plasti\u010dnih odpadkov reciklira (pribli\u017eno 9 %), ve\u010dina kon\u010da na odlagali\u0161\u010dih in v okoljih, kjer plasti\u010dni material ostaja, se kopi\u010di ali razpade na mikrodelce, ki obremenjujejo vodo in zrak, \u0161kodujejo morskim organizmom, s\u010dasoma pa jih lahko zau\u017eije tudi \u010dlovek [1]<\/a>. Ocenjuje se, da do 10 % proizvedene plastike kon\u010da v oceanih, kjer se lahko zadr\u017euje in kopi\u010di, in predstavlja do 80 % vseh morskih odpadkov [4]<\/a>.<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”a4ad65fe-a656-49b2-9754-b76361c9f86c” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

“Torej, med nakupovanjem razmi\u0161ljate o usodi plastike v okolju?”<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

Od (makro)plastike do mikroplastike<\/h3>\n

V zadnjih letih so o poro\u010dali pojavu mikroplastike v razli\u010dnih vodnih ekosistemih, zato se je po vsem svetu pove\u010dala zaskrbljenost zaradi njene prisotnosti v okolju. Mikroplastika so po definiciji umetni plasti\u010dni delci, trdni sinteti\u010dni polimeri, manj\u0161i od 5 mm [5]<\/a>, [6]<\/a>, ki jih glede na izvor lahko razdelimo na primarno in sekundarno mikroplastiko. Primarna mikroplastika so plasti\u010dni polimeri, ki jih proizvedemo v mikroskopski velikosti in se obi\u010dajno uporabljajo za razli\u010dna \u010di\u0161\u010denja, lo\u0161\u010denje in drgnjenje, kot je izpiranje kozmeti\u010dnih izdelkov. Sekundarna mikroplastika pa nastane kot posledica razgradnje (makro)plastike ali plasti\u010dnih odpadkov v okolju zaradi razli\u010dnih fizikalno-kemijskih ali biolo\u0161kih procesov (npr. UV-sevanje). Verjetno ste v okolju \u017ee opazili odvr\u017eene ali odlo\u017eene plastenke, embala\u017eo. Velik del mikroplasti\u010dnih delcev v okolju nastane z razgradnjo tak\u0161nih ve\u010djih plasti\u010dnih predmetov. <\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”a4ad65fe-a656-49b2-9754-b76361c9f86c” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

\u201cOcenjuje se, da se v EU\/EGP na leto uporabi pribli\u017eno 145.000 ton mikroplastike [6]<\/a> in da povpre\u010den potro\u0161nik dnevno zavr\u017ee 2,4 g mikroplastike [7]<\/a>.\u201d<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

Primarna mikroplastika lahko nenamerno nastane in se sprosti v okolje, ko se ve\u010dji kosi plastike, kot so avtomobilske pnevmatike ali sinteti\u010dni tekstil, obrabijo, drgnejo in raztrgajo. Po drugi strani pa se mikroplastika namerno dodaja tudi \u0161tevilnim izdelkom, vklju\u010dno z izdelki za osebno nego in kozmeti\u010dnimi izdelki (PCCP), gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi, gospodinjskimi in industrijskimi detergenti, \u010distili, barvami ter izdelki, ki se uporabljajo v naftni in plinski industriji. Pogosto se ne zavedamo prisotnosti primarne mikroplastike v na\u0161ih vsakodnevnih navadah. Ocenjuje se na primer, da pnevmatike in sinteti\u010dni tekstil predstavljajo pomemben dele\u017e primarne mikroplastike v oceanih, in sicer 28 % oziroma 35 %. Za primerjavo, mikroplastika iz PCCP prispeva 2 % vse primarne mikroplastike v oceanih [1]<\/a>, [2]<\/a>. <\/p>\n

Mikroplastika kot mikrokroglice<\/h3>\n

V izdelkih PCCP se mikroplasti\u010dne sestavine namerno dodajajo za izbolj\u0161anje lastnosti izdelka, med katerimi so najbolj znani in pogosto uporabljeni abrazivi in so namenjeni odstranjevanju odmrle ko\u017ee ter \u010di\u0161\u010denju ko\u017ee [8]<\/a>. Mikroplastika lahko deluje kot eksfoliant, vezivno sredstvo, suspendirajo\u010da snov (emulgator), sredstvo za oblikovanje filma, zgo\u0161\u010devalno ali estetsko sredstvo, snov za motnenje ali antistati\u010dno sredstvo [7]<\/a>. V izdelkih PCCP mikroplastiko imenujemo mikrokroglice: to so drobni delci, ki so obi\u010dajno manj\u0161i od 1 mm. Mikroplastika pa je v izdelkih za nego, kot so losjoni, li\u010dila, deodoranti in kreme za son\u010denje, obi\u010dajno \u0161e manj\u0161a, pribli\u017eno od mikrometra do nanometra [7]<\/a>. <\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”a4ad65fe-a656-49b2-9754-b76361c9f86c” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

\u201cV nekaterih izdelkih PCCP je mikroplastika dodana namenoma, da se zagotovi in izbolj\u0161a funkcija izdelka. Vsebnosti teh snovi se pogosto ne zavedamo, kar pomeni, da nenamerno prispevamo k vnosu mikroplastike v okolje.\u201d<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/11\/Mikroplastika_SI.png” title_text=”microplastic-in-personal-care” _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

Vir slike: A. Bubik<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

Mikrokroglice so zelo uporabne v izdelkih, ki se izpirajo. Po podatkih iz literature so lahko polietilen (PE), poliuretan (PU), poliakrilna kislina (PA) zelo pogoste sestavine razli\u010dnih izdelkov za nego in \u010di\u0161\u010denje ko\u017ee, kot so \u010distila za roke, pilingi za telo in obraz ter maske za obraz [5]<\/a>. Poleg tega so v PCCP zelo pogosto prisotni tudi vodotopni polimeri, ki pa ne izpolnjujejo meril za opredelitev kot mikroplasti\u010dna sestavina in zato niso vklju\u010deni v napovedane omejitve in prepovedi EU na podro\u010dju namerno dodane mikroplastike. Menim, da je v zvezi s sinteti\u010dnimi materiali v PCCP \u0161e veliko odprtih vpra\u0161anj. <\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”ad82dfb1-835c-4330-9bf8-b00b8058f328″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n

G-NASVET:<\/strong> Najpriro\u010dnej\u0161i na\u010din za izogib uporabe mikroplastike v PCCP je pozorno branje deklaracij izdelkov (informacij in oznak na embala\u017ei), kjer lahko zlahka prepoznamo vsebnost sinteti\u010dnih polimerov.<\/p>\n

[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n

\u010ceprav mikrokroglice iz PCCP ne prispevajo k onesna\u017eevanju z mikroplastiko v velikem odstotku, lahko predstavljajo pretnjo za okolje. Zato se moramo zavedati problematike mikroplastike in prepre\u010diti njeno globalno kopi\u010denje z vsemi potencialno nevarnimi posledicami, najla\u017eje tako, da se izognemo uporabi tak\u0161nih izdelkov. Leta 2015 je organizacija Cosmetics Europe svojim \u010dlanom priporo\u010dila, da prenehajo z uporabo plasti\u010dnih mikrokroglic v izdelkih za \u010di\u0161\u010denje in piling ko\u017ee. Odli\u010dno je, da so danes dosegli kar 97,6-odstotno zmanj\u0161anje uporabe plasti\u010dnih mikrokroglic v teh izdelkih. To potrjuje u\u010dinkovitost prostovoljne pobude, ki jo je sprejela ta panoga industrije [9]<\/a>. <\/p>\n

Kateri so glavni pomisleki?<\/h3>\n

Mikroplastika lahko \u0161koduje \u017eivim organizmom. Zaradi svoje majhnosti je biolo\u0161ko dostopna za organizme v celotni prehranjevalni mre\u017ei. Pravtako imajo zaradi svoje sestave in razmeroma velike povr\u0161ine mo\u017enosti vezave drugih okoljskih onesna\u017eeval. Posledi\u010dno lahko zau\u017eitje mikroplastike povzro\u010di tudi izpostavljenost toksinom in bioakumulacijo v prehranjevalni verigi [10]<\/a>.<\/p>\n

Evropska komisija (EK) je leta 2017 od Evropske agencije za kemikalije (ECHA) zahtevala, da oceni znanstvene dokaze za sprejetje regulativnih ukrepov na ravni EU za mikroplastiko, ki je namenoma dodana izdelkom. Agencija ECHA je nato predlagala obse\u017eno omejitev uporabe mikroplastike v izdelkih na trgu EU\/EGP, da bi prepre\u010dili ali zmanj\u0161ali njeno spro\u0161\u010danje v okolje. S tem predlogom naj bi v 20 letih prepre\u010dili izpust 500 000 ton mikroplastike [6]<\/a>. <\/p>\n

Kaj sledi?<\/h3>\n

V naslednjih \u010dlankih boste izvedeli nekaj ve\u010d o abrazivih v kozmetiki, vodotopnih polimerih, kot je polietilen glikol (PEG) v va\u0161i kopalnici. Poleg tega ne spreglejte slovenske \u0161tudije o vsebnosti mikrokroglic v zobnih pastah. <\/p>\n