[et_pb_section fb_built=”1″ admin_label=”section” _builder_version=”4.16″ global_colors_info=”{}”][et_pb_row admin_label=”row” _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||”][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Naj vam povem nekaj, kar proizvajalci zelo dobro vedo: izdelka pogosto ne prodaja le njegova sestava, temve\u010d predvsem njegov videz. Barva lahko v nekaj sekundah ustvari ob\u010dutek \u010distosti, sve\u017eine, razko\u0161ja, igrivosti ali naravnosti. Zelena lahko deluje ekolo\u0161ko, modra \u010disto, ro\u017enata ne\u017eno, zlata pa razko\u0161no. Toda to, da izdelek lepo izgleda, \u0161e ne pomeni, da je bolj\u0161i za na\u0161o ko\u017eo, telo ali naravo. <\/p>\n
Barvila niso samodejno slaba. Pri dekorativni kozmetiki je barva pogosto glavna funkcija izdelka. Ko kupujemo rde\u010d lak za nohte, ro\u017enato \u0161minko ali vijoli\u010dno sen\u010dilo za o\u010di, si barvo dejansko \u017eelimo. Pravo vpra\u0161anje pa je: ali res potrebujemo obarvan \u0161ampon, modro zobno pasto z ble\u0161\u010dicami, ro\u017enat sirup ali rumeno obarvano tabletko? <\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/colours.png” title_text=”colours” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Vir: pixabay.com<\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Na embala\u017ei dekorativne kozmetike lahko naletite na zapis, kot je:<\/p>\n
+\/- CI 77492, CI 77499, CI 15850, CI 77891, CI 47005, CI 42090<\/p>\n
V\u010dasih se pri kopiranju seznama sestavin pojavijo tudi napa\u010dno zapisane razli\u010dice, na primer 177492 namesto CI 77492 ali C147005 namesto CI 47005. Zato je dobro vedeti, da kratica CI pomeni Colour Index, torej sistem \u0161tevilk za ozna\u010devanje barvil in pigmentov.<\/p>\n
Oznaka +\/- pomeni \u00bblahko vsebuje\u00ab. Uporablja se predvsem pri izdelkih, ki so na voljo v ve\u010d odtenkih. Paleta sen\u010dil, teko\u010di puder, lak za nohte ali barve za obraz imajo lahko enako osnovno formulo, posamezni odtenki pa se razlikujejo po uporabljenih pigmentih. Zato proizvajalec navede seznam pigmentov, ki so lahko prisotni v nekaterih razli\u010dicah izdelka. <\/p>\n
Evropska zbirka podatkov CosIng predstavlja pregled kozmeti\u010dnih sestavin in imen, ki se uporabljajo za ozna\u010devanje kozmeti\u010dnih izdelkov [1]. Evropska komisija hkrati opozarja, da sama prisotnost snovi v bazi \u0161e ne pomeni, da jo je dovoljeno uporabiti v katerem koli kozmeti\u010dnem izdelku. Pri barvilih, konzervansih in UV-filtrih je pomembno, ali so dovoljena v ustreznih prilogah Uredbe o kozmeti\u010dnih izdelkih, vsak izdelek pa mora imeti tudi svojo varnostno oceno [2]. <\/p>\n
Barvila in pigmenti imajo lahko razli\u010den izvor. Nekatera so mineralnega izvora, na primer \u017eelezovi oksidi, ki se uporabljajo v teko\u010dih pudrih, pudrih ali sen\u010dilih za o\u010di. Druga so rastlinskega izvora, na primer barvila iz rde\u010de pese, kurkume, klorofila, karotenoidov ali anata. Obstajajo tudi barvila \u017eivalskega izvora, med katerimi je najbolj znan karmin oziroma ko\u0161enilja, pridobljena iz ko\u0161eniljke. <\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/colour.png” title_text=”colour” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Ko\u0161eniljka. Vir: ChatGPT <\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Ko\u0161enilja se uporablja kot rde\u010de barvilo v \u017eivilih, pija\u010dah, kozmetiki in zdravilih. Prav ona daje izdelkom tisto lepo intenzivno rde\u010do barvo. Njena glavna barvna sestavina je karminska kislina, v karminu pa je prisotna v kompleksni obliki. Pri ve\u010dini ljudi ne predstavlja te\u017eave, vendar strokovna literatura opisuje tudi takoj\u0161nje alergijske reakcije, vklju\u010dno z anafilaksijo, predvsem pri ob\u010dutljivih posameznikih [3]. <\/p>\n
\u017daneta:<\/strong> Zame je to predvsem moralno vpra\u0161anje. Res je, zdrobljene sami\u010dke ko\u0161eniljke uporabljamo kot barvilo \u017ee tiso\u010de let [4], vendar se postavlja vpra\u0161anje: ali je to danes \u0161e vedno potrebno? <\/p>\n Veliko skupino predstavljajo sinteti\u010dna barvila. Ta so pogosto intenzivnih barv, stabilna in tehnolo\u0161ko zelo uporabna. Prav ta stabilnost pa je dvorezen me\u010d. Kar je prednost za izdelek, lahko postane te\u017eava za okolje, \u010de se snov te\u017eje razgradi in kon\u010da v odpadnih vodah [5]. <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/barvy.png” title_text=”barvy” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Vir: pixabay.com<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Pri dekorativni kozmetiki je barva bistvo izdelka. \u0160minka obarva ustnice, lak obarva nohte, teko\u010di puder izena\u010di ten ko\u017ee, sen\u010dila za o\u010di pa ustvarijo vizualni u\u010dinek. Tukaj imajo barvila svoj namen, \u010deprav je \u0161e vedno dobro poznati sestavo izdelka, zlasti \u010de imamo ob\u010dutljivo ko\u017eo, alergije ali izdelek uporabljamo zelo pogosto. <\/p>\n Barva je lahko smiselna tudi pri nekaterih zdravilih. Pomaga lahko razlikovati med razli\u010dnimi jakostmi zdravila, prepre\u010diti zamenjavo tablet ali za\u0161\u010dititi u\u010dinkovino pred svetlobo. Evropska komisija navaja, da se titanov dioksid v zdravilih uporablja med drugim kot pigment, sredstvo za neprosojnost in del za\u0161\u010ditnega ovoja, ki lahko pomaga ohranjati stabilnost u\u010dinkovine [6]. <\/p>\n To pa \u0161e ne pomeni, da je vsako obarvanje samodejno potrebno. Razlika je med barvo, ki prispeva k varni uporabi zdravila, in barvo, katere edini namen je narediti izdelek privla\u010dnej\u0161i. <\/p>\n Pozorni je dobro biti pri izdelkih, kjer barva prav ni\u010d ne prispeva k njihovi funkciji. \u0160ampon ni treba, da je zelen, da dobro umije lase. Zobna pasta ni treba, da je modra, da u\u010dinkovito o\u010disti zobe. Gel za prhanje ni treba, da je neonsko ro\u017enat, da odstrani ne\u010disto\u010de. In otro\u0161ka sladkarija ni treba, da \u017eari v vseh barvah, da je dobrega okusa. <\/p>\n Te\u017eava ni le v sami prisotnosti barvila. Pomembna je tudi izpostavljenost: kako pogosto izdelek uporabljamo, kako dolgo ostane v stiku s telesom, ali ga speremo, ali pride v usta ter ali ga uporablja otrok, nose\u010dnica, alergik ali oseba s po\u0161kodovano ko\u017eno pregrado. Sen\u010dila za o\u010di, ki jih uporabimo ob\u010dasno, ocenjujemo druga\u010de kot zobno pasto, ki jo uporabljamo dvakrat na dan. <\/p>\n V \u017eivilih spadajo barvila med aditive. EFSA navaja, da se \u017eivilska barvila uporabljajo na primer za nadome\u0161\u010danje barve, izgubljene med predelavo, poudarjanje naravne barve ali dodajanje barve \u017eivilom, ki bi bila sicer brezbarvna ali bi imela druga\u010den videz. V Evropski uniji morajo biti odobrena \u017eivilska barvila na deklaraciji navedena z imenom ali \u0161tevilko E in so predmet ocene varnosti [7]. <\/p>\n Za nekatera barvila je v EU obvezno posebno opozorilo. \u017divila in pija\u010de, ki vsebujejo barvila E102, E104, E110, E122, E124 ali E129, morajo vsebovati opozorilo, da lahko \u0161kodljivo vplivajo na aktivnost in pozornost otrok [8]. To ne pomeni, da bo vsak otrok reagiral \u017ee po eni pisani limonadi. Pomeni pa, da je pri pogostem u\u017eivanju, zlasti pri bolj ob\u010dutljivih otrocih, smiselno biti nekoliko previdnej\u0161i. Po mojem mnenju so ta barvila nepotrebna, saj razen videza ne prina\u0161ajo nobene prave koristi. <\/p>\n O barvilih v \u017eivilih je na voljo veliko kakovostnih virov, zato si ta tema zaslu\u017ei poseben \u010dlanek.<\/p>\n Zdravilo ni bonbon niti kozmeti\u010dni izdelek. \u010ce zdravilo potrebujemo, ga nikoli ne prenehamo jemati samo zato, ker vsebuje barvilo. Vedno se je bolje najprej posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. To za za\u010detek. \ud83d\ude42 <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/medications.png” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Vir: pixabay.com<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Hkrati pa velja, da so lahko barvila za nekatere bolnike pomembna pomo\u017ena snov. EMA navaja, da lahko nekatera azo barvila povzro\u010dajo alergijske reakcije. Med njimi so na primer tartrazin E102, Sunset Yellow E110, azorubin E122, amarant E123, Ponceau 4R E124 in Brilliant Black E151 [9]. \u010ce oseba ve, da reagira na dolo\u010deno barvilo, je dobro to upo\u0161tevati pri izbiri zdravila. <\/p>\n Zanimiv primer je titanov dioksid. EFSA je za njegovo uporabo kot \u017eivilski aditiv E171 zaklju\u010dila, da ga ni ve\u010d mogo\u010de \u0161teti za varnega, saj ni bilo mogo\u010de izklju\u010diti pomislekov glede genotoksi\u010dnosti [7]. Pri zdravilih pa je polo\u017eaj precej bolj zapleten. Titanov dioksid pogosto ne slu\u017ei le kot \u00bbbarva za lep\u0161i videz\u00ab, temve\u010d tudi kot neprosojna sestavina filmske obloge tablet ali kapsul. Pomaga lahko za\u0161\u010dititi u\u010dinkovino pred svetlobo, poenotiti videz tablet, razlikovati med razli\u010dnimi jakostmi zdravila ter ohraniti stabilnost izdelka skozi celoten rok uporabnosti. \u010ce ga nadomestimo z drugo snovjo, to ni nujno le preprosta zamenjava enega barvila z drugim. V nekaterih primerih je treba ponovno oceniti stabilnost, razpadanje tablet, spro\u0161\u010danje u\u010dinkovine, primernost embala\u017ee ali rok uporabnosti zdravila [6]. Zato pri zdravilih ne govorimo le o videzu, temve\u010d tudi o kakovosti, varnosti, u\u010dinkovitosti in dostopnosti. <\/p>\n \u017daneta:<\/strong> Torej lahko barvila pomagajo tudi pri prepoznavanju zdravil. Se spomnite filma Matrix? Neo je moral izbrati rde\u010do ali modro tabletko. No, ravno zaradi barve ju je bilo preprosto lo\u010diti. Barva je res pomembna. <\/p>\n Vsekakor pa bi bilo dobro, da bi proizvajalci \u0161e naprej iskali primerne alternative in se, kjer je mogo\u010de, izogibali azo barvilom in podobnim snovem. Bomo videli, kako se bo podro\u010dje razvijalo. Proizvajalcem kozmetike in zdravil se namre\u010d priporo\u010da, da poi\u0161\u010dejo ustrezne nadomestke za nekatera barvila, na primer TiO\u2082. <\/p>\n O TiO\u2082 bomo podrobneje govorili v posebnem \u010dlanku, sicer bi ta postal res predolg.<\/p>\n Barvila ne kon\u010dajo le na na\u0161ih ustnicah, nohtih ali laseh. Del se jih med proizvodnjo, uporabo, umivanjem, odstranjevanjem li\u010dil ali pranjem izpere v odpadne vode. Pregledna \u0161tudija o sinteti\u010dnih barvilih opozarja, da lahko njihovo izpu\u0161\u010danje v vodne ekosisteme poru\u0161i ravnovesje okolja, vpliva na prehajanje svetlobe in obremeni vodne organizme [5]. <\/p>\n Pri sinteti\u010dnih barvilih, zlasti pri nekaterih azo barvilih, se pogosto omenja njihova visoka obstojnost, slab\u0161a biorazgradljivost in mo\u017eni toksi\u010dni u\u010dinki razgradnih produktov. To ne pomeni, da bo ena pisana zobna pasta uni\u010dila reko. Pomeni pa, da se je po\u0161teno vpra\u0161ati, zakaj barvilo sploh uporabljamo, \u010de v izdelku nima nobene prave funkcije. <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/stetce.png” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Vir: GreenScan<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Z vidika proizvajalca je barva zelo uporabno marketin\u0161ko orodje. Izdelek bolj izstopa na polici, lep\u0161e se fotografira, la\u017eje si ga zapomnimo in pogosto deluje privla\u010dnej\u0161i. Barva pomaga ustvariti zgodbo izdelka: zelena spominja na naravo, modra na \u010distost, ro\u017enata na ne\u017enost, \u010drna pa na razko\u0161je. <\/p>\n Te\u017eava nastane, ko barva za\u010dne nadome\u0161\u010dati dejansko kakovost. Potro\u0161nik nato izbira z o\u010dmi, namesto da bi pogledal sestavo. Barvit izdelek lahko deluje bolj zdrav, \u010distej\u0161i ali bolj naraven, \u010deprav njegova sestava tega vtisa sploh ne podpira. <\/p>\n Z vidika potro\u0161nika velja preprosto pravilo: najprej funkcija, nato videz. Pri dekorativni kozmetiki ima barva svoj namen. Pri izdelkih, ki \u010distijo, vla\u017eijo, \u0161\u010ditijo ali zdravijo, pa se je vredno vpra\u0161ati, ali je barvilo res potrebno. <\/p>\n Ko v sestavi kozmetike opazite CI \u0161tevilko, to \u0161e ne pomeni te\u017eave. Gre zgolj za informacijo. Tudi E \u0161tevilka na \u017eivilu sama po sebi ne pomeni nevarnosti. Je le znak, da je dobro vedeti, zakaj je dolo\u010dena snov v izdelku, kako pogosto ga uporabljamo ali u\u017eivamo in komu je namenjen. <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”ad82dfb1-835c-4330-9bf8-b00b8058f328″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n GG nasvet:<\/strong> Barva ni sovra\u017enik. Lahko prina\u0161a veselje, spodbuja ustvarjalnost in je celo funkcionalni del izdelka. Ne bi pa smela biti razlog, da spregledamo njegovo sestavo. <\/p>\n Pri dekorativni kozmetiki barvo pri\u010dakujemo. Pri \u0161amponu, zobni pasti, sirupu, zdravilu ali otro\u0161kih sladkarijah pa se velja vpra\u0161ati: Ali je ta barva res potrebna? <\/p>\n Ne dovolite, da izdelek namesto vas kupijo va\u0161e o\u010di. Obrnite embala\u017eo, preberite sestavo (pri tem si lahko pomagate tudi z aplikacijo) in izbirajte glede na funkcijo, ne le glede na odtenek. <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”b69f9b3d-c69a-4c5f-a3b8-4a8a74c4c1a0″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n [1] European Commission \u2013 CosIng: https:\/\/ec.europa.eu\/growth\/tools-databases\/cosing\/<\/a><\/p>\n [2] European Commission \u2013 Cosmetic ingredient database: https:\/\/single-market-economy.ec.europa.eu\/sectors\/cosmetics\/cosmetic-ingredient-database_en?prefLang=cs<\/a><\/p>\n [3] Takeo et al. \u2013 Cochineal dye-induced immediate allergy, Allergology International: https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/pii\/S1323893018300339<\/a> <\/p>\n [4] Harvard Museums of Science & Culture \u2013 Cochineal: Mexico\u2019s Red: https:\/\/hmsc.harvard.edu\/online-exhibits\/cochineal1\/mexicos-red\/<\/a><\/p>\n [5] Ardila-Leal et al. \u2013 A Brief History of Colour, the Environmental Impact of Synthetic Dyes and Removal by Using Laccases: https:\/\/pmc.ncbi.nlm.nih.gov\/articles\/PMC8270347\/<\/a> <\/p>\n [6] European Commission \u2013 Staff Working Document on titanium dioxide in medicinal products: https:\/\/health.ec.europa.eu\/document\/download\/34542b69-8507-4fc2-b106-bd15b481e40d_en<\/a><\/p>\n [7] EFSA \u2013 Food colours: https:\/\/www.efsa.europa.eu\/en\/topics\/topic\/food-colours<\/a><\/p>\n [8] Food Safety Authority of Ireland \u2013 Labelling of Food Additives: https:\/\/www.fsai.ie\/enforcement-and-legislation\/legislation\/food-legislation\/food-additives\/labelling-of-food-additives<\/a><\/p>\nKdaj je barva smiselna<\/h4>\n
Kdaj je barva bolj nepotrebna<\/h4>\n
Barvila v hrani: \u0161tevilka E ni grda beseda, vendar se spla\u010da brati etikete<\/h4>\n
Kaj pa zdravila? Ro\u017enata, modra, rumena ali bela tabletka? <\/h4>\n
Kar pojemo ali speremo, ne izgine kar samo od sebe<\/h4>\n
Pogled proizvajalca: barva je bli\u017enjica do \u010dustev<\/h4>\n
Pogled potro\u0161nika: obrnite embala\u017eo in preberite sestavo<\/h4>\n
Viri<\/h4>\n