[et_pb_section fb_built=”1″ admin_label=”section” _builder_version=”4.16″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_row admin_label=”row” _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n
Kot potro\u0161niki imamo klju\u010dno vlogo v kozmeti\u010dni industriji, na\u0161e nakupne odlo\u010ditve pa imajo resni\u010dno mo\u010d. Kaj moramo torej upo\u0161tevati pri sprejemanju odlo\u010ditev? <\/p>\n
Zavajajo\u010de ogla\u0161evanje, znano kot \u00bbzeleno zavajanje\u00ab, pogosto ote\u017euje izbiro izdelkov, ki so resni\u010dno v skladu z na\u0161imi vrednotami. Do zelenega zavajanja pride, ko se podjetja promovirajo kot okolju prijazna s pomo\u010djo la\u017enih ali nepopolnih informacij. Svoje izdelke predstavljajo kot trajnostne ali ekolo\u0161ko ozave\u0161\u010dene, s \u010dimer potro\u0161nikom dajejo vtis, da je njihov nakup koristen za planet. V resnici so te trditve pogosto pretirane ali neresni\u010dne. <\/p>\n
Povpra\u0161evanje po okolju prijaznih izdelkih nara\u0161\u010da, trg zelene kozmetike pa cveti. (1<\/a>) Toda kako vedeti, kateri izdelki so resni\u010dno trajnostni? Predstavljajte si, da stojite v trgovini: ve\u010dina embala\u017ee je zelene barve, na njej so slike narave in velike oznake, kot so \u201enaravno\u201c, \u201ebiorazgradljivo\u201c, \u201eorgansko\u201c, \u201ereciklirano\u201c in \u201eokolju prijazno\u201c. Toda kaj te oznake sploh pomenijo? V Evropski uniji obstaja ve\u010d kot 200 aktivnih ekolo\u0161kih oznak, po svetu pa ve\u010d kot 450 (2<\/a>). <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/Snimka1.jpg” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n Vir: CEEV \u017divica<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n Podjetja nas zavajajo na razli\u010dne na\u010dine. Na primer, kozmeti\u010dno podjetje organizira \u010di\u0161\u010denje pla\u017e, da bi promoviralo svoje okoljske prizadevanje, pri tem pa ignorira dejstvo, da ve\u010dina plasti\u010dnih odpadkov na teh pla\u017eah izvira iz njihovih lastnih izdelkov. Odvra\u010dajo na\u0161o pozornost z majhnimi dejanji, hkrati pa prispevajo k ve\u010djim okoljskim problemom, ki jih ne re\u0161ujejo. <\/p>\n Koliko kozmeti\u010dnih izdelkov dnevno nanesete na ko\u017eo? Glede na \u0161tudijo iz leta 2004, ki jo je opravila Delovna skupina za okolje, \u017eenske dnevno uporabljajo pribli\u017eno 12 kozmeti\u010dnih izdelkov, mo\u0161ki pa pribli\u017eno 6. (3<\/a>) Glede na \u0161tudijo iz leta 2008 najstniki dnevno uporabljajo pribli\u017eno 17 izdelkov. (4<\/a>) Danes je ta \u0161tevilka najverjetneje \u0161e vi\u0161ja.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/drogerie.jpg” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n Vir: pixabay.com<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n \u0160tudija iz leta 2009 v Veliki Britaniji je pokazala, da povpre\u010dna \u017eenska v okviru svoje lepotne rutine vsak dan na svoje telo nanese 515 razli\u010dnih kemikalij! (5<\/a>) \u010ceprav vse te kemikalije niso \u0161kodljive, so nekatere povezane z resnimi zdravstvenimi te\u017eavami, kot so rak, hormonske motnje, te\u017eave s plodnostjo in alergije. <\/p>\n \u0160e bolj zaskrbljujo\u010de je, da ve\u010dina teh kemikalij ni bila nikoli temeljito testirana glede dolgoro\u010dnih u\u010dinkov na \u010dlove\u0161ko telo. Poleg tega lahko kombinacija kemikalij v izdelkih povzro\u010di nove, neznane u\u010dinke \u2013 te me\u0161anice pa so redko, \u010de sploh kdaj, testirane. <\/p>\n Ko uporabljamo kozmeti\u010dne izdelke, se del le-teh znajde v okolju. Ko speremo gel za obraz, izpljunemo zobno pasto ali se kopamo po nanosu son\u010dne kreme, se ti izdelki izperejo v na\u0161e vodne sisteme. Son\u010dne kreme, na primer, se pogosto izperejo v ocean in prispevajo k onesna\u017eevanju vode. <\/p>\n Leta 2015 so raziskovalci za\u010deli preizku\u0161ati hipotezo, da so son\u010dne kreme eden od vzrokov za odmiranje koral. Ocenjuje se, da se v oceane letno odlo\u017ei 14.000 ton son\u010dnih krem, najve\u010dja \u0161koda pa je bila ugotovljena v priljubljenih obmo\u010djih grebenov na Havajih in Karibih. (6<\/a>) <\/em><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”a4ad65fe-a656-49b2-9754-b76361c9f86c” theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n \u201eOb koncu dneva, ko so turisti od\u0161li in se je voda umirila, je bilo mogo\u010de videti lesk son\u010dne kreme na povr\u0161ini vode\u201c<\/em>. (7<\/a>)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/suncream.png” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n Vir: unsplash.com<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Raziskovalci so ugotovili, da oksibenzon in druge kemikalije, ki so pogoste v son\u010dnih kremah, ubijajo koralne li\u010dinke. Brez teh li\u010dink se koralne kolonije ne morejo razmno\u017eevati in s\u010dasoma izumrejo. <\/p>\n Ve\u010d kot 500 milijonov ljudi je odvisnih od koralnih grebenov za za\u0161\u010dito pred po\u0161kodbami obale zaradi valov, ribolovnih virov, ki jih ponujajo, in turizma, ki ga pomagajo privabiti. Mnogi prizadeti koralni grebeni, ki so v 70. letih prej\u0161njega stoletja imeli 70\u201380 % \u017eivega koralnega pokrova, danes imajo manj kot 5\u201310 %. Po mnenju mednarodne skupine znanstvenih strokovnjakov bi lahko koralni grebeni v najslab\u0161em primeru v 30 do 50 letih skoraj izumrli. (8<\/a>)<\/p>\n Ko kon\u010damo z uporabo kozmeti\u010dnih izdelkov, njihova pot \u0161e ni kon\u010dana. Kaj se zgodi z njimi in kaj z embala\u017eo? <\/p>\n Ve\u010dina kozmeti\u010dne embala\u017ee je izdelana iz plastike. Leta 2020 je EU proizvedla 15,5 milijona ton plasti\u010dnih odpadkov, vendar je bilo recikliranih le 38 %.<\/strong> (9<\/a>) Preostanek je verjetno kon\u010dal v se\u017eigalnicah, odlagali\u0161\u010dih ali celo v okolju. Raziskovalci v Avstraliji so na primer ugotovili, da samo vatirane pal\u010dke predstavljajo 60 % sanitarnih odpadkov na pla\u017eah. Na eni sami pla\u017ei so prostovoljci zbrali ve\u010d kot 18.000 vatiranih pal\u010dk. (10<\/a>)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/waste.png” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n Vir: https:\/\/www.dw.com\/en\/activists-slam-europe-for-dumping-on-africa\/a-61315412<\/a><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n David Kumordzi je skladatelj in glasbenik iz ganske prestolnice Akre. Veliko \u010dasa posve\u010da spodbujanju ljudi k \u010di\u0161\u010denju pla\u017e v svoji dr\u017eavi. Med odpadki, ki jih Kumordzi in njegova ekipa zbirajo, so plastika in zavr\u017eena obla\u010dila. <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”a4ad65fe-a656-49b2-9754-b76361c9f86c” theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n \u201eVe\u010dina odpadkov prihaja iz Evrope, ker smo povezani z Atlantskim oceanom. Ve\u010dina odpadkov, ki jih vidimo na na\u0161ih pla\u017eah, ne prihaja iz Gane.\u201c<\/em><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Za tone odpadkov, ki jih morje nenehno izpira na obalo, je krivil Evropo. (11<\/a>)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/journay_2.png” title_text=”journay_2″ _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n Vir: unsplash.com<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Kemikalije v na\u0161ih vsakdanjih kozmeti\u010dnih izdelkih ne vplivajo samo na nas, ampak tudi na vodne ekosisteme. Mnoge kemikalije iz \u010distilnih naprav za odpadne vode (\u010cNOV) se ponovno izpustijo v okolje, ker te naprave niso zasnovane za filtriranje nekaterih \u0161kodljivih snovi, kot so ftalati in PFAS. Dejansko lahko \u010cNOV v normalnih pogojih odstranijo le okoli 18 % ftalatov, medtem ko je kemikalije, kot so PFAS, skoraj nemogo\u010de odstraniti in se neposredno vra\u010dajo k nam. (12<\/a>)<\/p>\n Te kemikalije, ki so pogosto priznane kot motilci endokrinega sistema, so \u0161e posebej \u0161kodljive za ribe. \u0160tudije ka\u017eejo, da izpostavljenost kemikalijam, ki motijo endokrini sistem, vodi do nenormalnega razvoja ribjih spolnih \u017elez, kar zmanj\u0161a njihovo sposobnost razmno\u017eevanja. To lahko vodi do upada populacije rib, kar moti vodne ekosisteme in prehranjevalne verige. (13<\/a>)<\/p>\n Mikroplastika so umetni trdni polimeri, ki obi\u010dajno niso ve\u010dji od 5 mm. Ocenjuje se, da se v EU\/EGP letno porabi skupno okoli 145 000 ton mikroplastike. (14<\/a>)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/toothbrush.png” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n Vir: pixabay.com<\/a><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n V kozmeti\u010dnih izdelkih se mikroplastika najpogosteje nahaja v pilingih za obraz in telo ter zobnih pastah. Ko uporabljamo te izdelke, del mikroplastike vstopi v na\u0161e telo, preostanek pa se izpere, kar pomeni, da delci odte\u010dejo v odtok. Na \u017ealost ve\u010dina \u010distilnih naprav ni zasnovana tako, da bi filtrirala mikroplastiko, zato ta odteka v reke in oceane. Tam morska bitja te delce pogoltnejo ali absorbirajo, mi pa jih zau\u017eijemo, ko jemo morske sade\u017ee. Zaradi svojih \u201egobastih\u201c lastnosti mikroplastika deluje kot nosilec strupenih kemikalij v na\u0161em telesu. <\/p>\n \u201eOcenjuje se<\/a>, da povpre\u010dna oseba lahko zau\u017eije do 5 gramov mikroplastike na teden. Nekateri delci mikroplastike nemoteno preidejo skozi prebavni sistem in se izlo\u010dijo z blatom, nekateri se kopi\u010dijo v telesnih organih<\/a>, nedavne raziskave pa so pokazale, da lahko nekateri delci preidejo celi\u010dne membrane in vstopijo v krvni obtok.\u201c (15<\/a>) <\/p>\n Pri nakupu kozmeti\u010dnih izdelkov bodite previdni in pazljivi \u2013 ne polnite ko\u0161ar z mnogimi nepotrebnimi izdelki, ampak se raje osredoto\u010dite na nekaj zaupanja vrednih izdelkov za minimalno nego ko\u017ee. Preverite proizvajalca in sestavine, v mnogih primerih velja, da manj kot je sestavin, bolje je. Ne pozabite, da va\u0161a izbira po\u0161ilja sporo\u010dilo proizvajalcem: \u010de vas zanima, kaj je v izdelku in kako podjetje ravna z ljudmi in okoljem v svoji dobavni verigi, bodo morali tudi oni za\u010deti skrbeti za to! <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”b69f9b3d-c69a-4c5f-a3b8-4a8a74c4c1a0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”]<\/p>\n [1] https:\/\/www.cbi.eu\/market-information\/natural-ingredients-cosmetics\/what-demand<\/a><\/p>\n [2] https:\/\/environment.ec.europa.eu\/topics\/circular-economy\/green-claims_en<\/a><\/p>\n [3] https:\/\/www.theguardian.com\/us-news\/2019\/may\/23\/are-chemicals-in-beauty-products-making-us-ill<\/a><\/p>\n [4] https:\/\/www.ewg.org\/research\/teen-girls-body-burden-hormone-altering-cosmetics-chemicals<\/a><\/p>\n [5] https:\/\/www.reuters.com\/article\/us-britain-cosmetics-idUSTRE5AI3M820091119\/<\/a><\/p>\n [6] https:\/\/www.nytimes.com\/2018\/05\/03\/travel\/hawaii-sunscreen-ban.html<\/a><\/p>\n [7] https:\/\/www.hawaiipublicradio.org\/news\/2019-05-31\/how-scientists-discovered-the-link-between-sunscreen-and-coral-reef-death<\/a><\/p>\n [8] https:\/\/www.hawaii.edu\/news\/2021\/06\/04\/coral-reef-survival\/<\/a><\/p>\n [9] https:\/\/ec.europa.eu\/eurostat\/web\/products-eurostat-news\/-\/ddn-20221020-1<\/a><\/p>\n [10] https:\/\/www.cleanocean.org\/cotton-bud-survey.html<\/a><\/p>\n [11] https:\/\/www.dw.com\/en\/activists-slam-europe-for-dumping-on-africa\/a-61315412<\/a><\/p>\n [12] https:\/\/www.mdpi.com\/1420-3049\/26\/22\/6966<\/a><\/p>\n [13] https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/pii\/S0013935121013359<\/a><\/p>\n [14] https:\/\/echa.europa.eu\/sk\/hot-topics\/microplastics<\/a><\/p>\nKemikalije, ki vstopajo v na\u0161e telo<\/h3>\n
Spro\u0161\u010danje kemikalij v okolje<\/h3>\n
Odpadna embala\u017ea<\/h3>\n
Kemikalije v \u010distilnih napravah za odpadne vode (\u010cNOV)<\/h3>\n
Mikroplastika<\/h3>\n
Viri<\/h3>\n