[et_pb_section fb_built=”1″ admin_label=”section” _builder_version=”4.16″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_row admin_label=”row” _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_video src=”https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=fU7pwDpaezQ” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”7b00f49c-0330-4b47-baa3-723e1523068f” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″][\/et_pb_video][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n
Uvod<\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n
Jana:<\/strong> Sem prof. Jana Kukutschov\u00e1, doktorica znanosti, in prihajam s Fakultete za tehnologijo materialov na Univerzi za rudarstvo in metalurgijo – Tehni\u010dna univerza v Ostravi. Odgovorna sem za \u0161tudijski program nanotehnologije. Kar zadeva moje predznanje, sem v preteklosti \u0161tudirala kemijo in biologijo ter bila srednje\u0161olska u\u010diteljica. Med pisanjem magistrske naloge me je za\u010del zanimati vpliv razli\u010dnih kemi\u010dnih snovi na \u017eive organizme. To temo sem nadalje razvijala v svoji disertaciji nalogi, zato se s tem podro\u010djem ukvarjam \u017ee od za\u010detka \u0161tudija. Postopoma sem se specializirala za vpliv razli\u010dnih nanomaterialov na \u017eive organizme, kar je bila nova tema, ko je nanotehnologija pridobila na pomenu. Pribli\u017eno 15 let se osredoto\u010dam na tveganja nanomaterialov in nanotehnologije v povezavi z naravnim okoljem in zdravjem ljudi<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Ali va\u0161 polo\u017eaj sploh vpliva na vas? S tem mislim, ali se izogibate dolo\u010denim snovem, \u010de veste, kak\u0161ne negativne u\u010dinke lahko imajo?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong> \u010ce pustimo ob strani nanomateriale in se osredoto\u010dimo na obi\u010dajne snovi, posku\u0161am omejiti u\u017eivanje na primer prekajenega mesa, za katerega je znano, da je potencialno rakotvorno, ali pa je to celo \u017ee dokazano. Pogovori s kolegi z Nacionalnega in\u0161tituta za zdravje ka\u017eejo, da se nekatere snovi dojemajo kot tako imenovana priznana ali zavestna tveganja<\/strong>. To pomeni, da se potro\u0161niki zavedajo njihovega negativnega vpliva na zdravje. Zato se posku\u0161am izogibati prekajenemu mesu in alkoholu, saj verjamem, da je veselje do \u017eivljenja mogo\u010de najti tudi druga\u010de kot s kemi\u010dnimi snovmi.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Kaj pa nanodelci v okviru razli\u010dnih snovi in njihovega vpliva na zdravje? Ali glede na njihovo izjemno majhno velikost (manj kot 0,00001 cm) obstajajo kak\u0161ne splo\u0161ne informacije o njihovih u\u010dinkih na ljudi?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong>\u00a0Vpliv nanodelcev na ljudi je zelo obse\u017ena tema. \u010ce govorimo o zdravstvenih tveganjih nanomaterialov in nanodelcev, se izka\u017ee, da \u0161e vedno ne vemo veliko in da \u0161e vedno obstajajo podro\u010dja, na katerih le domnevamo, kak\u0161ni bodo u\u010dinki, zlasti pri dolgotrajni izpostavljenosti. Obstaja \u017ee nekaj \u0161tudij o kratkotrajni izpostavljenosti, ki so bile vse opravljene na celicah, vendar ti pogoji niso primerljivi s celotnim \u010dlove\u0161kim telesom. Zato gre bolj za varnost in previdnost pri pretirani uporabi.<\/strong> Nekdo, ki se je imenoval \u201cModri mo\u017e\u201d, je pretiraval z uporabo koloidnega srebra. Uporabljal ga je, ker je imel prebavne te\u017eave, na koncu pa je po dalj\u0161em \u010dasu uporabe postal moder. To se je zgodilo, ker se je pri njem pojavila argirija, saj se je srebro kot obrambni mehanizem telesa za\u010delo nalagati pod ko\u017eo. Zdravniki so mu svetovali, naj preneha uporabljati zdravilo. Njegova barva ko\u017ee se ni nikoli popolnoma povrnila, le spremenila je odtenek \ud83d\ude42. To je bil o\u010diten vpliv in dokazani so tudi drugi u\u010dinki na ravni razli\u010dnih fiziolo\u0161kih procesov, vendar je podro\u010dje nanotoksikologije, ki je nova veda, ki se je znotraj toksikologije pojavila z razvojem nanotehnologije, \u0161e vedno polno neznank. Vemo, da so koristi velike<\/strong>, vendar gredo zraven tudi mo\u017ena tveganja<\/strong>, zato \u0161e vedno nimamo dobro opredeljenih pogojev za varno ravnanje z nanomateriali.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Kako dolgo \u017ee poznamo nanodelce? Zakaj o njih \u0161e vedno ne vemo veliko?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong> Obse\u017enost uporabe nanodelcev so poznali \u017ee v starem Rimu<\/strong>, kjer so jih uporabljali, \u010deprav jih takrat niso imenovali nanodelci. Dodajali so jih na primer steklu, da so spremenili valovno dol\u017eino svetlobe, ki je ustrezno spremenila barvo. \u010clove\u0161tvo je torej nanodelce poznalo \u017ee precej dolgo, tudi z vidika njihove uporabe. [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”a4ad65fe-a656-49b2-9754-b76361c9f86c” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n “\u0160e vedno nimamo dobro opredeljenih pogojev in priporo\u010dil za varno ravnanje z nanomateriali.”<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Katere so glavne poti, po katerih nanodelci vstopajo v \u010dlove\u0161ko telo, in kak\u0161na je razlika med nanodelci in zelo majhnimi delci?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong> Nanodelci, vklju\u010dno z nanoplastiko, lahko v \u010dlove\u0161ko telo vstopijo na razli\u010dne na\u010dine. Nanodelce na splo\u0161no lo\u010dimo na nanometrske delce, ki se lahko spro\u0161\u010dajo kot stranski produkti antropogenih dejavnosti, kot sta promet ali industrija. Ti se razlikujejo od tako imenovanih ultrafinih delcev<\/strong>, ki se ne proizvajajo namerno. Nanodelci so precej manj\u0161i od obi\u010dajnih delcev, ki se spremljajo za kakovost zraka, kot sta PM 10 in PM 2,5. V nasprotju z ve\u010djimi mikrometrskimi delci, ki se zaradi gravitacije usedajo, ostanejo nanodelci in ultrafini delci dlje \u010dasa v zraku, kar pove\u010duje verjetnost izpostavljenosti pri vdihavanju. Zato je vdihavanje najpogostej\u0161a pot, po kateri nanodelci vstopajo v telo<\/strong>. Drugi na\u010dini so zau\u017eitje (npr. z \u017eivili, ki vsebujejo nanodelce, kot so pigmenti) in intravensko dajanje, ki je bolj ciljno usmerjeno, na primer pri farmacevtskih aplikacijah. Pronicanje skozi ko\u017eo velja za najmanj verjeten na\u010din vstopa nanodelcev v telo.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/12\/Nanocastice-vlas-lupa-sl.png” title_text=”Nanocastice-vlas-lupa-en” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Kak\u0161ne vplive lahko pri\u010dakujemo od nanoplastike in drugih nanodelcev, ki se kopi\u010dijo v \u017eivalskem tkivu, ter kak\u0161no je na\u0161e trenutno znanje o njihovem obna\u0161anju in vplivu na okolje?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong> V zadnjih nekaj letih so razli\u010dne \u0161tudije za\u010dele dokazovati, da se nanoplastika spro\u0161\u010da v okolje z razgradnjo mikroplastike<\/strong>. Vendar se zdi, da \u0161e vedno nimamo popolnih in natan\u010dnih informacij o tem, kako se te vrste delcev obna\u0161ajo. Te\u017eava je v odkrivanju teh delcev in njihovi karakterizaciji v razli\u010dnih okoljskih vzorcih, bodisi v vodi bodisi v zemlji. Nedavno so bili tovrstni delci, zlasti mikroplastika, najdeni na primer v placentah, kar nakazuje, da smo jim verjetno vsi izpostavljeni na ve\u010d na\u010dinov. \u017de dolgo se ukvarjamo z analizo biolo\u0161kega materiala, zlasti v smislu odkrivanja mikro- in nanometri\u010dnih delcev. Analizirali smo na primer vzorce plodovnice, v katerih smo odkrili razli\u010dne delce razli\u010dne sestave, kar pomeni, da so ti delci prodrli skozi placentarno pregrado<\/strong>. To ka\u017ee, da tako kot pri virusih tudi pri nanometri\u010dnih delcih placentarna pregrada ni povsem u\u010dinkovita. (Opomba avtorja: povezava na \u0161tudijo Mikroplastika in aditivi pri bolnikih s prezgodnjim porodom: Prvi dokazi o njihovi prisotnosti v \u010dlove\u0161ki plodovnici in posteljici so na voljo TUKAJ<\/a>).<\/em><\/span><\/p>\n Bojim se, da \u0161e vedno nimamo popolnih informacij o morebitnem vplivu nanoplastike. V zadnjih desetih letih sodelovanja z zdravniki z razli\u010dnih klinik, kot sta klinika za otorinolaringologijo ali patologijo, smo ugotovili, da je \u0161e vedno veliko tako imenovanih idiopatskih bolezni, za katere velja, da nimajo o\u010ditnega vzroka. \u0160e vedno obstaja nekaj, na kar se organizem odzove, \u010de seveda ne gre za psihosomatiko. S\u010dasoma smo se nau\u010dili, da je to vedno odvisno od omejitev metod, ki jih uporabljamo, in to velja tudi za nanoplastiko<\/strong>. Vpra\u0161anje je, kak\u0161ne u\u010dinke ima lahko nanoplastika na posameznike. Nedavna \u0161tudija, ki je iz\u0161la junija letos, je pokazala, da se lahko delci na osnovi plastike, mikro- ali nanooblike, spro\u0161\u010dajo pri rezanju hrane na plasti\u010dni deski za rezanje. Ta \u0161tudija je bila objavljena v ugledni reviji za okoljsko znanost. Obstajajo torej na\u010dini, s katerimi lahko vplivamo na stopnjo izpostavljenosti mikro- in nanoplastiki, \u010deprav je u\u017eivanje vode druga stvar.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Zelo vas zanimajo nanodelci, ki se spro\u0161\u010dajo iz pnevmatik in zavornih plo\u0161\u010dic. Kak\u0161ni so rezultati raziskav o nanodelcih, ki se spro\u0161\u010dajo iz pnevmatik in zavornih plo\u0161\u010dic?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong> Glede delcev, ki se spro\u0161\u010dajo pri obrabi zavor ali pnevmatik avtomobilov, se s tem vpra\u0161anjem ukvarjamo \u017ee pribli\u017eno 15 do 17 let, pri \u010demer se osredoto\u010damo na delce, ki nastajajo pri obrabi zavor. Emisije iz tako imenovanih nezgorevalnih procesov<\/strong> v prometu, ki se ne merijo<\/strong> med dr\u017eavnim pregledom vozil, so se izkazale za pomemben vir onesna\u017eevanja. \u010ceprav so elektri\u010dni avtomobili opisani kot “brezemisijski”<\/strong>, to ne dr\u017ei povsem, \u010de imajo torne zavore in pnevmatike, kar imajo vsi. Pred pribli\u017eno 13 leti smo bili prvi, ki smo podrobno opisali nanometri\u010dne delce, ki se spro\u0161\u010dajo med testiranjem. Testirali smo pravo strojno opremo, tj. zavorne plo\u0161\u010dice in diske na vozilu srednjega razreda, in ugotovili, da se pojavljajo delci velikosti od 5 do 25 nanometrov, ve\u010dinoma na osnovi saj in razli\u010dnih kovinskih spojin. Cilj raziskave je bil opisati, kaj nastaja, kako ga lahko vzor\u010dimo in opi\u0161emo. Drugi cilj je razviti formulacije zavornih oblog, ki imajo ni\u017ejo stopnjo emisije teh nanometrskih delcev in tudi mikrodelcev. Pri vsakem pritisku na zavorni pedal nastajajo abrazivni delci, cilj pa je, da ti delci niso<\/strong> velikosti pod 100 nanometrov, temve\u010d da so ve\u010dji in se ne odlagajo v zraku, temve\u010d na povr\u0161ini ceste.<\/p>\n Z leti smo ugotovili, da se ob vsakem pritisku na zavorni pedal na zavorni plo\u0161\u010dici ali na zavornem kolutu pojavijo abrazivni delci. Na vrsto emisij in na to, kaj se spro\u0161\u010da, v veliki meri vpliva voznikov na\u010din vo\u017enje in<\/strong> ne le materiali, uporabljeni v vozilu. Obstajata dva osnovna scenarija: ali zavirate mo\u010dno<\/strong> in se spro\u0161\u010dajo ve\u010dji delci, ali pa zavirate po\u010dasi<\/strong> in se zavorni kolut ne ohlaja, kar pove\u010duje temperaturo in povzro\u010da nastajanje zelo majhnih delcev na osnovi saj. Te rezultate smo posredovali razli\u010dnim institucijam, ki se ukvarjajo z urejanjem emisij iz avtomobilov, saj emisije niso omejene le na izpu\u0161ne pline, ampak vklju\u010dujejo tudi emisije, ki nastajajo pri procesih brez zgorevanja.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Nanodelci se pogosto spro\u0161\u010dajo pri uporabi materialov, kot so plastika, kovine in tkanine. Ali obstaja material, iz katerega se nanodelci ne spro\u0161\u010dajo, ali \u0161e ne poznamo nobenega?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong> To je zapleteno vpra\u0161anje. Delci se lahko spro\u0161\u010dajo, vendar jih z metodami, ki jih uporabljamo, ne moremo zajeti<\/strong>. Pogosto na to vplivajo te metode, saj lahko nekdo pogleda dimnik, ne vidi ni\u010desar in re\u010de, da se ni\u010d ne spro\u0161\u010da. Vendar nanometri\u010dni delci niso vidni s prostim o\u010desom, zato moramo za njihovo opazovanje uporabiti druga orodja. To velja tudi za \u0161tudije in analize razli\u010dnih materialov z uporabo razli\u010dnih metod. Ob\u010dutljivost teh metod je treba prilagoditi tako<\/strong>, da je mogo\u010de zaznati zelo majhne delce. To je sicer sporno, vendar je mogo\u010de, da materiali, odporni proti obrabi, ne spro\u0161\u010dajo tako velikih koli\u010din delcev. Vendar menim, da je povsem ni\u010delna stopnja spro\u0161\u010danja zelo malo verjetna. To je odvisno od pogojev, v katerih je material izpostavljen obrabi, saj tu govorimo o obrabi. \u010ce material samo visi na nekem mestu in je v stiku z zra\u010dnim tokom, je to druga\u010den polo\u017eaj kot pri sklepnem vsadku, ki se pri vsakem koraku nenehno drgne ob drug trden del. To precej ote\u017euje odgovor.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n V \u0161tudijah, ki obravnavajo nanodelce (nanomateriale) titanovega dioksida in cinkovega oksida, ki jih pogosto najdemo v sredstvih za za\u0161\u010dito pred soncem, je potrebna previdnost, saj \u0161tudij \u0161e vedno ni dovolj. \u010ce nanodelci omenjenih snovi niso prisotni, se domneva, da je izdelek varen. Ali lahko re\u010demo nekaj v smislu “manj\u0161i kot je delec, ve\u010dja je te\u017eava”?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong>\u00a0Res je, da so manj\u0161i delci lahko ve\u010dja te\u017eava, vendar je to odvisno od njihove sestave in na\u010dina uporabe. Na primer, v farmakologiji je opazna te\u017enja po odmiku od tradicionalnih zdravil k nanooblikam<\/strong>. To pomeni, da se ista u\u010dinkovina pretvori v nanoobliko, ki lahko na \u017eelen na\u010din spremeni stopnjo absorpcije ali obna\u0161anje zdravila v telesu. V tem primeru manj\u0161i delci niso vedno<\/strong> problemati\u010dni. Vendar pa je pri kremah za za\u0161\u010dito pred soncem<\/strong> verjetnost, da bodo manj\u0161i delci vstopili v telo, ve\u010dja. Kljub temu ne bi bil pretirano zaskrbljen<\/strong> zaradi uporabe na ko\u017ei. Seveda je razlika med nana\u0161anjem kreme za son\u010denje na hrbet odraslega in na obraz majhnega otroka, kjer je celo debelina razli\u010dnih plasti ko\u017ee razli\u010dna. K vsakemu primeru in uporabi je treba pristopiti individualno ter razpravljati o posebnih materialih in njihovi uporabi, ne pa posplo\u0161evati.<\/p>\n Kar zadeva vplivov na vodne organizme, v na\u0161em primeru verjetno govorimo o sladkovodnih organizmih. Titanov dioksid je netopen<\/strong>, zato bo njegov u\u010dinek bolj posreden, na primer prek UV-sevanja, ki lahko povzro\u010di nastanek reaktivnih kisikovih radikalov. Ti lahko zavirajo fiziolo\u0161ke funkcije nekaterih organizmov ali pa imajo v najslab\u0161em primeru smrtne posledice (opomba avtorja: smrtne posledice so tiste, ki povzro\u010dijo smrt ali lahko povzro\u010dijo smrt)<\/em><\/span>. Pri cinkovem oksidu, ki je topen, se lahko spro\u0161\u010dajo cinkovi ioni. Cink je nujno potreben in razmeroma ne\u0161kodljiv za kopenske organizme in ljudi, vendar je strupen za vodne organizme<\/strong>. Zato k problemu ne moremo pristopiti le z antropocentri\u010dnega vidika, saj smo tudi ljudje del ekosistema in prehranjevalne verige. Pred kratkim sem prebrala \u0161tudijo, ki je preu\u010devala najpomembnej\u0161i organizem za ekosistem in izkazalo se je, da so to \u010debele kot opra\u0161evalke. Zato ne smemo razmi\u0161ljati samo o sebi.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Bila sem neprijetno presene\u010dena, ko sem ugotovila, da se nanodelci uporabljajo v vrtcih, \u0161olah in podobnih ustanovah za “uni\u010devanje” virusov in bakterij. Tam, kjer otroci vsakodnevno prihajajo v stik z igra\u010dami in orodji. Kot star\u0161 bi \u017eelel biti o tem vsaj obve\u0161\u010den in takega ravnanja ne bi odobraval. Kaj, kje in kako se dejansko uporablja? Kak\u0161na so tveganja?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong>\u00a0Pri uporabi nanodelcev v obliki pr\u0161il je bil uporabljen titanov dioksid<\/strong> v obliki anataza, pri \u010demer je pomembno razlikovati med razli\u010dnimi oblikami, kot so anataz, rutil ali brookit, saj to vpliva na u\u010dinek. Po podatkih podjetja, ki je izvedlo aplikacijo, so bili ti nanodelci veliki pribli\u017eno 5 do 7 nanometrov, kar so zelo majhni delci. Cilj je bil dose\u010di novo definicijo higienske \u010disto\u010de in se boriti proti otro\u0161ki obolevnosti, zlasti v obdobjih bolezni dihal. Obrnili smo se na mestni svet mesta Ostrava (KR), da se ne more spopasti z vse ve\u010djim \u0161tevilom tak\u0161nih ponudb, ki so pri\u0161le po ali med obdobjem COVID. Trdili so, da z neuporabo teh pr\u0161il ne varujemo zdravja otrok. Vendar tisti, ki so sprejeli odlo\u010ditev, niso imeli dovolj informacij o obna\u0161anju nanomaterialov in so bili prepri\u010dani, da bo to najbolj\u0161e za otroke<\/strong>. Nato so pr\u0161ila nana\u0161ali na mize, igra\u010de<\/strong> in druge predmete v vrtcih v prepri\u010danju, da bo to zmanj\u0161alo obolevnost. Ta pristop se je izvajal v pribli\u017eno tridesetih vrtcih v Moravsko-\u0161lezijski regiji, natan\u010dneje v Ostravi.<\/p>\n Vpra\u0161ali smo se, kdo je to odobril in na kak\u0161ni podlagi. Tisti, ki so to odobrili, svoje odlo\u010ditve niso mogli podpreti z argumenti. Pozvali smo, naj se te aplikacije ne uporabljajo v otro\u0161kem okolju, ker ne vemo, kak\u0161en bo njihov u\u010dinek. Titanov dioksid je zelo stabilen in se ne razgradi, zato lahko domnevamo, da bi lahko imel negativne u\u010dinke<\/strong>, \u010de bi pri\u0161el v telo. Izziv je bil, da doka\u017eemo negativne u\u010dinke, kar je bilo te\u017eko. Na\u0161e prizadevanje je bilo prepre\u010diti njihovo uporabo v okoljih z otroki, kar je bilo na koncu uspe\u0161no in aplikacija je bila izklju\u010dena iz mestnih strategij. Poslano je bilo priporo\u010dilo, naj se pr\u0161ila ne uporabljajo v okoljih z otroki<\/strong>. Razlika je v tem, ali se uporablja v domu za ostarele ali v vrtcu, saj je mo\u017enost, da bo otrok \u0161e naprej \u017eivel z nanodelci v telesu, veliko dalj\u0161a kot pri uporabniku doma za ostarele. Prav tako smo morali dokazati, da lahko vplivajo na razvoj raka, kar je skrajni primer. O tak\u0161nih skrajnih primerih nam ni treba razpravljati, lahko pa razpravljamo o mo\u017enem vplivu na razvoj alergijskih reakcij, o katerih prav tako ne vemo ni\u010desar. Kdo bo torej dokazal, ko se tak\u0161na reakcija pojavi pri otroku v osnovni ali srednji \u0161oli, ko nanodelci po letih odlaganja v telesu nenadoma nekaj spro\u017eijo?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Razlogi za ta \u0161kropiva so se pove\u010dali zlasti med pandemijo COVID. Kak\u0161no je va\u0161e mnenje o tem?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong> Uporaba nanotehnologije v boju proti COVID-19 je upravi\u010dena, kot smo videli pri zavesah iz nanovlakenskih tkanin ali cepivih, ki vsebujejo lipidne nanodelce. Te aplikacije so smiselne<\/strong>. Manj logi\u010dna pa se zdi uporaba pr\u0161il z nanodelci titanovega dioksida na mizah in sanitarnih prostorih za prepre\u010devanje bolezni dihal. Bolezni dihal se obi\u010dajno prena\u0161ajo po kapljevinah , tj. z vdihavanjem zraka, in ne s stikom z oku\u017eenimi povr\u0161inami. \u0160tudija, objavljena v reviji Nature, navaja, da je<\/strong> verjetnost oku\u017ebe zaradi stika z oku\u017eeno povr\u0161ino le pribli\u017eno petodstotna<\/strong>. Nasprotno pa je verjetnost vdihavanja ku\u017enih delcev, bodisi virusov bodisi bakterij, veliko ve\u010dja. S tega vidika se zdi, da racionalna utemeljitev uporabe teh pr\u0161il za boj proti boleznim dihal manjka, motivacija za njihovo<\/strong> uporabo pa je morda druga\u010dna od obravnave bolezni dihal<\/strong>.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”a4ad65fe-a656-49b2-9754-b76361c9f86c” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n “Vsekakor obstajajo aplikacije nanomaterialov, ki so zelo koristne, na primer na podro\u010dju farmacije. Vendar je pomembno, da se razvoja in uporabe nanomaterialov lotevamo previdno in premi\u0161ljeno, namesto da bi se povsem prepustili trgu.”<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Prebrala sem, da maske med no\u0161enjem in razgradnjo v okolju spro\u0161\u010dajo mikro- in nanodelce [3]<\/a>. Glede na koli\u010dino teh pripomo\u010dkov za enkratno uporabo, ki se uporabljajo in jih najdemo v morjih in rekah, se domneva, da se spro\u0161\u010dajo velike koli\u010dine nanodelcev. Kako nanodelci vplivajo na okolje in kje lahko povzro\u010dajo te\u017eave?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:\u00a0<\/strong>Pri spro\u0161\u010danju nanodelcev iz obraznih mask gre verjetno bolj za delce nanovlaken kot za same nanodelce, razen \u010de gre za nanovlakna z nanodelci, ki so naneseni na povr\u0161ini. Pomembno je razlikovati med obema vrstama. Za razliko od nanodelcev titanovega dioksida, ki smo jih obravnavali prej, so materiali, uporabljeni v obraznih maskah, obi\u010dajno organskega izvora in so razgradljivi<\/strong>. To pomeni, da se lahko s\u010dasoma razgradijo, za razliko od kovinskih spojin, ki so nerazgradljive. Tako gre v primeru obraznih mask, respiratorjev in nanovlaken za druga\u010den scenarij v primerjavi z nanodelci titanovega dioksida, predvsem zaradi njihove kemi\u010dne sestave.<\/p>\n Med pandemijo COVID-19 so bile proizvedene ogromne koli\u010dine za\u0161\u010ditne opreme za enkratno uporabo. Na\u0161a fakulteta preu\u010duje metode za recikliranje nekaterih od teh materialov, kot so za\u0161\u010ditni \u0161\u010ditniki in drugi predmeti, in njihovo ponovno dajanje v promet, da bi zmanj\u0161ali koli\u010dino odpadkov za enkratno uporabo. Cilj je prepre\u010diti, da bi jih se\u017eigali ali odlagali na odlagali\u0161\u010dih<\/strong>. \u010ceprav je problem odpadkov za enkratno uporabo o\u010diten, ne predvidevamo, da bi se iz teh materialov spro\u0161\u010dale velike koli\u010dine nanodelcev. Lahko se spro\u0161\u010dajo delci nanovlaken, ki pa bi se morali s\u010dasoma razgraditi.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Ali je sploh mogo\u010de nadzorovati nastajajo\u010de nanodelce? Nekateri nanodelci so celo koristni, ali ne?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:\u00a0Zaskrbljenost zaradi nanodelcev je upravi\u010dena in to bi lahko bila tema za cel semester predavanj<\/strong>. Ko si ogledamo razli\u010dne scenarije in procese, pri katerih se nanodelci spro\u0161\u010dajo v okolje in smo jim izpostavljeni, ugotovimo, da obstajajo nanodelci<\/strong> ali ultrafini delci<\/strong>, ki so<\/strong> del na\u0161ega okolja \u017ee od nekdaj. Primer so saje, ki nastajajo pri gozdnih po\u017earih, vulkanski dejavnosti ali katerem koli procesu izgorevanja. Na\u0161 organizem je nekako pripravljen na boj proti njim in ima dolo\u010dene obrambne mehanizme<\/strong>. Obstajajo pa tudi nanodelci, ki so povsem novi in se pojavljajo v povezavi z razvojem novih kemikalij<\/strong> in spojin za razli\u010dne uporabe. Nanodelci na osnovi srebra na primer niso bili vedno del na\u0161ega okolja. \u010ce bi za\u010deli mno\u017ei\u010dno uporabljati nogavice in tekstil z nanosrebrom, ki bi se postopoma spro\u0161\u010dali v odpadne vode, bi to lahko spro\u017eilo potrebo po novih tehnologijah za \u010di\u0161\u010denje odpadnih voda, saj obi\u010dajne \u010distilne naprave morda ne bi mogle u\u010dinkovito ravnati z njimi. To je eden od \u0161tevilnih vidikov, ki jih je treba upo\u0161tevati.<\/p>\n Seveda obstajajo aplikacije nanomaterialov, ki so zelo koristne<\/strong>, na primer v medicini<\/strong>. Vendar je pomembno, da se razvoja in uporabe nanomaterialov lotevamo previdno in premi\u0161ljeno, namesto da bi to podro\u010dje v celoti prepustili trgu<\/strong>.<\/p>\n Primer tega je uporaba avtomobilov. \u010ceprav so avtomobilske nesre\u010de pogoste, ljudje \u0161e vedno uporabljajo avtomobile, vendar se zavedajo pravil in varnostnih ukrepov, kot sta uporaba varnostnih pasov in upo\u0161tevanje prometnih predpisov. Pri nanomaterialih pa ni jasno opredeljenih pravil<\/strong> in priporo\u010dil za njihovo varno uporabo.<\/p>\n Zato morajo vladne institucije, kot sta ministrstvo za zdravje ali ministrstvo za okolje in druga ustrezna ministrstva, posredovati, da se dolo\u010dijo jasna pravila in priporo\u010dila za varno uporabo nanomaterialov<\/strong>. Tak\u0161na ureditev je potrebna za zmanj\u0161anje tveganj, povezanih z uporabo nanotehnologij.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Kje to\u010dno lahko nanodelci pomagajo? Prebrala sem, da lahko veliko pomagajo v medicini in zdravstvu na splo\u0161no, kaj menite o tem?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong> Kje lahko nanodelci pomagajo? Nedvomno v zdravstvu. Obstajajo tudi tako imenovane okoljske nanotehnologije, pri katerih se razli\u010dni nanokatalizatorji in nanoabsorbenti uporabljajo za \u010di\u0161\u010denje zraka in vode ter za razli\u010dna dekontaminacijska dela. Te aplikacije so vsekakor smiselne. Vendar pa \u0161e vedno obstaja tveganje, da lahko nekatere aplikacije povzro\u010dijo nenadzorovano spro\u0161\u010danje teh nanodelcev v okolje. Zato se ponovno sre\u010damo z vpra\u0161anjem, pod kak\u0161nimi pogoji je ravnanje z nanodelci varno<\/strong>.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Ali bi za konec radi povedali \u0161e kaj?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Jana:<\/strong> Na koncu bi morda rada spodbudila, da nanodelcev in nanomaterialov ne bi presojali le z enega vidika. Ta kovanec ima dve strrani. Neko\u010d smo govorili o tveganjih, ki imajo lahko negativne u\u010dinke in niso videti preve\u010d obetavna. Vendar pa obstaja tudi druga stran tega kovanca, in sicer koristi. Z uporabo nanomaterialov nam je uspelo re\u0161iti razmere med pandemijo COVID, kar ka\u017ee, da imajo lahko ob previdnem ravnanju znaten pozitiven u\u010dinek. Nanomateriali lahko res pomagajo \u010dlove\u0161tvu, vendar jih ne smemo uporabljati nepremi\u0161ljeno<\/strong>, zlasti ne pri otrocih, saj nas lahko pri njihovih u\u010dinkih \u010dakajo neprijetna presene\u010denja.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Hvala \ud83d\ude42<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”b69f9b3d-c69a-4c5f-a3b8-4a8a74c4c1a0″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n [1] https:\/\/www.avcr.cz\/cs\/o-nas\/aktuality\/Nanoplasty-jsou-neviditelnou-hrozbou-varuje-environmentalni-chemik<\/a><\/p>\n [2] https:\/\/eur-lex.europa.eu\/legal-content\/CS\/TXT\/PDF\/?uri=CELEX:32009R1223&from=ES<\/a><\/p>\n
V zadnjih desetletjih jih intenzivno raziskujemo, zlasti z razvojem eksperimentalnih tehnik, kot so elektronski mikroskopi, ki nam omogo\u010dajo bolj\u0161e opisovanje, vizualizacijo in manipulacijo teh objektov za ustvarjanje ciljnih struktur. Tako se je zavedanje o tem, kako so videti nanodelci, razvijalo predvsem v zadnjih 50 letih, morda celo manj.<\/p>\nViri<\/h3>\n