[et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.21.0″ global_colors_info=”{}”][et_pb_row _builder_version=”4.21.0″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||”][et_pb_video src=”https:\/\/youtu.be\/bWvcr8FT5QE” _builder_version=”4.23″ _module_preset=”7b00f49c-0330-4b47-baa3-723e1523068f” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” sticky_enabled=”0″][\/et_pb_video][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Predstavitev<\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Nata\u0161a: <\/strong>Sem Nata\u0161a Uranjek, B.Sc., Vodja slu\u017ebe za tehnologije in nadzor v Komunalnem podjetju Velenje, d.o.o. delam na podro\u010dju pitne in odpadne vode, tudi sistema za daljinsko ogrevanje. V prostem \u010dasu rada hodim po gozdovih okoli\u0161kih hribov, se vozim s kolesom, zelo rada pa tudi vse to po\u010dnem na morju. Sem tudi \u010dlanica upravnega odbora Slovenskega dru\u0161tva za za\u0161\u010dito voda, dru\u0161tva ki ima \u017ee ve\u010d kot 30 letno tradicijo.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Zakaj ste se odlo\u010dili za \u0161tudij kemijskega in\u017eenirstva in dela na podro\u010dju \u010di\u0161\u010denja odpadnih vod?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a: <\/strong>Za \u0161tudij kemijskega in\u017eenirstva sem se odlo\u010dila, ker me je v mladosti privla\u010dila kemija, medicina in tudi farmacija, vendar se mi je zdelo, da je vse to nekako zdru\u017eeno tudi v kemiji. Sem tudi bolj \u201eprakti\u010den in radoveden tip \u010dloveka\u201c zato me in\u017eenirstvo \u0161e toliko bolj privla\u010di saj je tu potrebno zdru\u017eiti teoreti\u010dno znanje in prakti\u010dne izku\u0161nje.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kak\u0161no je va\u0161e delo, s\u00a0\u010dim se ukvarjate?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Moje delo v zadnjem obdobju obsega predvsem nadzor nad delovanjem in rezultati delovanja na podro\u010dju priprave in distribucije pitne vode ter \u010di\u0161\u010denja odpadnih vod, \u0161tudij novih tehnolo\u0161kih postopkov\u00a0 in uvajanje le teh v podjetju in svetovanje drugim podjetjem, ki se sre\u010dujejo s kak\u0161nimi te\u017eavami pri zagotavljanju dobrega delovanja njihovih naprav za zagotavljanje komunalnih dobrin.<\/p>\n Sodelujem tudi pri projektiranju in nadzoru novih \u010distilnih naprav in tudi naprav ter sistemov vodooskrbe. V preteklosti sem bila tudi vodja tehnolo\u0161kega laboratorija, ki deluje v na\u0161em podjetju in je namenjen nadzoru nad delovanjem na\u0161ih naprav in sistemov.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Katere kemikalije so v\u00a0dana\u0161njem svetu najpogosteje prisotne v\u00a0komunalnih odpadnih vodah?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> V komunalni odpadni vodi je prisotno vse kar ljudje zlijemo v umivalnike in spustimo v WC \u0161koljke. Fekalije, hrana in ostanki hrane, \u010distila, kozmeti\u010dna sredstva, tudi kak\u0161ne kemikalije (topila, barve, fitofarmacevtska sredstva, zdravila\u2026), ki jih ljudje zlijejo v odtoke. Odpadna voda je nek \u201esuper coctail\u201c vsega tega in poleg osnovnih spojin, ki jih speremo v kanalizacijski sistem nastajajo tudi nove kot posledica reakcij med njimi. Nekaj jih razpade na enostavnej\u0161e komponente in med svojo potjo do \u010distilne naprave se jih nekaj tudi \u017ee porabi kot hrana za bakterije. Tiste obstojnej\u0161e spojine pa pridejo vse do \u010distilne naprave, kjer jih v procesih \u010di\u0161\u010denja posku\u0161amo \u010dim ve\u010d odstraniti preden odpadno vodo spustimo v vodotok.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Na \u010distilnih napravah potekajo dnevni monitoringi, tako vtoka kot iztoka. Katere parametre dnevno sledite?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Na na\u0161i najve\u010dji \u010distilni napravi (50.000PE) imamo name\u0161\u010dene on-line merilnike in analizatorje razli\u010dnih parametrov, tistih, ki so najpomembnej\u0161i za nadzor procesa \u010di\u0161\u010denja. Tako na vtoku izvajamo meritve elektroprevodnosti, pH vrednosti, amonijevega du\u0161ika in ortofosfata ter na iztoku poleg teh meritev \u0161e koncentracijo raztopljenega kisika, KPK in nitratnega du\u0161ika.\u00a0<\/p>\n Tedensko izvajamo meritve na liniji blata kjer ob anaerobni stabilizaciji blata pridobivamo bioplin in posledi\u010dno elektri\u010dno energijo (bipolin uporabimo za gorivo na kogeneracijski napravi) vsake 3 tedne izvedemo monitoring na celotni liniji vode na 5 odvzemnih mestih, kjer v 24 urnih vzorcih izvedemo meritve KPK, BPK5, vse oblike du\u0161ika (NO2-N, NO3-N, NH4-N, TN), ortofosfat in celotni fosfor, suspendirane snovi ter ostale tehnolo\u0161ke parametre.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kako ukrepate, ko parameter prese\u017ee mejno vrednost?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> \u010ce kateri izmed zakonsko predpisanih vrednosti prese\u017ee mejno vrednost se takoj preveri delovanje vseh naprav in opreme, ki bi lahko bili vzrok za povi\u0161ane vrednosti. Preveri se on-line meritve in korelacije med parametri. Obi\u010dajno se tehnologi posvetujemo kaj bi bil mo\u017een vzrok za tak\u0161no stanje na napravi. Pri tem sodelujemo vse stroke, strojna, elektro in kemijski tehnologi. Ko se ugotovi morebitno odstopanje od obi\u010dajnega delovanja se ukrepa v skladu s tehni\u010dnimi pravili.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Je sploh mogo\u010de zaznati\/dolo\u010diti prisotnost vseh kemikalij v\u00a0odpadnih vodah?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> \u017dal \u0161e nimamo ali ne poznamo oziroma ni dostopna naprava s katero bi lahko analizirali kar vse kemikalije. Postopki kemijskega analiziranja ni tak\u0161no kot ga mogo\u010de vidimo na televiziji npr. CSI Miami ali katera podobna nanizanka, kjer vzor\u010dek dajo v \u201e\u010dude\u017eno\u201c napravo in takoj dobijo rezultat. Mogo\u010de imajo tak\u0161ne podobne naprave na kak\u0161nem raziskovalnem in\u0161titutu, pa \u0161e tam morajo najprej ogromno dela vlo\u017eiti v pravilno pripravo vzorca. Tudi ne moremo vseh spojin analizirati po istem postopku.<\/p>\n Zelo pomembno je tudi v kak\u0161ni koncentraciji se dolo\u010dena spojina nahaja v odpadni vodi; ali imamo to spojino prisotno v gramih na liter, miligramih, nanogramih ali celo manj. Obi\u010dajno v vzorcih odpadne vode ciljano i\u0161\u010demo dolo\u010dene kemikalije in z analizo \u017eelimo dolo\u010diti njihovo koncentracijo. Imamo pa za odpadno vodo dolo\u010dene nekatere parametre s katerimi opi\u0161emo osnovne lastnosti odpadne vode. Npr. parametra KPK in BPK5 povesta kak\u0161no je onesna\u017eenje vode z organskimi spojinami, njuno razmerje pa pove ali je to onesna\u017eenje biolo\u0161ko razgradljivo.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali se v\u00a0odpadnih vodah kdaj analizirajo tudi kemikalije kot so npr. zdravila, nevarne kemikalije iz kozmetike in izdelkov za osebno nego, \u010distil in detergentov? (npr. ljudi zanimajo informacije za ibuprofen, diklofenak, hormone, mikroplastiko, ftalate, parabene\u2026)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Zaenkrat se v Sloveniji ti parametri analizirajo v okviru razli\u010dnih raziskav niso pa predpisane v monitoringu komunalne odpadne vode. Lahko povem, da smo tudi mi (na\u0161a odpadna voda) \u017ee sodelovali v tak\u0161ni raziskavi in seveda so bile te substance dokazane in izmerjene tudi v na\u0161i odpadni vodi. So pa tak\u0161ne analize zelo zahtevne in poleg osnovnih kemikalij oziroma zdravil se v odpadni vodi analizirajo tudi presnovni ostanki, saj \u010dlovek po zau\u017eitju zazdravil ali drugih snovi (npr. drog) le te delno presnovi in ob izlo\u010danju le te pridejo v odpadno vodo. Pri analizah mikroplastike pa je bilo ugotovljeno, da se je okoli 90 % zadr\u017ei v aktivnem blatu.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali va\u0161a profesionalna znanja vplivajo tudi na odlo\u010ditve v\u00a0va\u0161em vsakdanu? (npr. se izogibate hrani, kozmetiki in drugim izdelkom vsebnostjo potencialno nevarnih kemikalij)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Vsekakor uporabljam svoje znanje v vsakdanjem \u017eivljenju. Izogibam se pripravljeni hrani, posku\u0161am jesti \u010dim ve\u010d lokalno pridelane sezonske hrane in pri uporabi kozmetike ter ostalih izdelkov preveri njihovo sestavo ter se posku\u0161am izogniti tistim, ki vsebujejo potencialno nevarne snovi. Moje na\u010delo je, da kopujem stvari ki jih poznam in ne \u201eeksperimentiram\u201c preve\u010d. Ko pa se odlo\u010dim za kak\u0161en nov izdelek obi\u010dajno preverim sestavo.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali metode obdelave komunalne odpadne vode vklju\u010dujejo tudi postopke za odstranjevanje mikroplastike? \u010ca ja, kje in kako se lahko mikroplastiko odstrani?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Vedeti je potrebno, da je ve\u010dina mikroplastike, ki jo vsebuje komunalna odpadna voda pri\u0161la vanjo s pranjem perila in z uporabo kozmeti\u010dnih sredstev. Trenutne zahteve za \u010di\u0161\u010denje komunalne odpadne vode \u0161e ne vklju\u010dujejo odstranjevanja mikroplastike. Kot sem \u017ee omenila se je ve\u010dina zadr\u017ei v aktivnem blatu in z njegovo dispozicijo se tako zaklju\u010di tudi pot mikroplastike, ki pride do \u010distilne naprave z odpadno vodo.<\/p>\n Seveda pa nekatere tehnologije \u010di\u0161\u010denja odpadne vode, na primer MBR –\u00a0 membranska tehnologija, ki ima pri procesu \u010di\u0161\u010denja vklju\u010deno membransko filtracijo zadr\u017ei prakti\u010dno vso mikroplastiko v aktivnem blatu. Kot pri ve\u010dini onesna\u017eeval se tudi pri mikroplastiki \u017eeli dose\u010di \u010dim manj\u0161e onesna\u017eenje in torej prepre\u010diti, da le ta sploh pride v odpadno vodo. To se \u017ee posku\u0161a z vgradnjo posebnih filtrov v pralne stroje, pri kozmetiki pa bi bilo potrebno mikroplastiko zamenjati z naravnimi materiali, ki se jih je \u017ee uporabljalo v preteklosti, preden smo za\u010deli za te namene uporabljati plastiko.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kako se je prisotnost mikroplastike v odpadnih komunalnih vodah pove\u010dala skozi \u010das in\/ali obstajajo dokazi, ki povezujejo pove\u010dano uporabo kozmetike s porastom mikroplastike v odpadnih vodah?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Na to vpra\u0161anje te\u017eko odgovorim. Dejstvo pa je, da pred za\u010detkom uporabe mikroplastike v kozmetiki le ta pa\u010d ni mogla priti v odpadno vodo. Tudi mikroplastika iz pranja obla\u010dil je pri\u0161la z uporabo in pranjem sinteti\u010dnih obla\u010dil. Same meritve in analize prisotnosti mikroplastike v odpadnih vodah pa se sistemati\u010dno \u0161e ne izvajajo saj je bilo kar nekaj te\u017eav z vzpostavitvijo metod dolo\u010devanja mikroplastike. \u0160ele ko se bodo uporabljale standardizirane metode vzor\u010denja in analiz oziroma dolo\u010devanja mikroplastike bomo lahko raziskave med sabo uspe\u0161no primerjali.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali se med postopki \u010di\u0161\u010denja komunalnih odpadnih vod odstranijo vse zgoraj omenjene kemikalije? Oz. Ali obstajajo raziskave novih tehnologij, ki bi popolno odstranitev omogo\u010dile? Se morda uporabljajo v\u00a0raziskavah tudi metode z\u00a0aktivnim ogljem ali fotokemi\u010dno razgradnjo?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Obi\u010dajni postopki \u010di\u0161\u010denja komunalnih odpadnih vod ne vklju\u010dujejo tehnologije za popolno odstranjevanje vseh organskih spojin. Tehnologija \u010di\u0161\u010denja komunalne odpadne vode temelji na biolo\u0161kem \u010di\u0161\u010denju pri \u010demer pa se ne odstrani vseh spojin, ki jih je ustvaril in jih uporablja \u010dlovek (zdravila, \u010distila, hormonski motilci, mikroplastika, obstojne kemikalije\u2026) in se nahajajo v odpadni vodi.<\/p>\n Seveda obstajajo tehnologije, ki omogo\u010dajo \u010di\u0161\u010denje tudi obstojnih in te\u017eko razgradljivih kemijskih spojin, vendar gre za drage tehnologije, za katere je potrebna specifi\u010dna oprema in veliko energije. Trend je, da se prepre\u010duje vnos teh spojin v vode, da se \u010distijo na izvoru (npr. farmacevtska industrija) in uvedba teh naprednih procesov \u010di\u0161\u010denja odpadne vode tudi na podro\u010dje komunalne odpadne vode po principu povzro\u010ditelj pla\u010da.<\/p>\n V raziskavah na podro\u010dju \u010di\u0161\u010denja odpadnih vod se preverja vse vrste tehnologij, tudi te ki ste ju navedli, vendar se specifi\u010dne metode \u010di\u0161\u010denja uporabljajo za specifi\u010dna onesna\u017eila. Ne moremo isto metodo \u010di\u0161\u010denja uporabiti za vsa onesna\u017eila, saj je u\u010dinek enega postopka lahko zelo razli\u010den za posamezno onesna\u017eilo.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ljudje zlivajo v odtok razli\u010dne stvari. Kolik\u0161en problem je, \u010de nekdo v odtok zlije npr. 1 liter natrijevega hidroksida ali kak\u0161ne kisline, topil ali razred\u010dil in podobno? Oz. kaj bi lahko predstavljalo resno nevarnost za kemijsko onesna\u017eenje, \u010de \u010distilna naprava le-tega ne bi mogla odstraniti?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Pri ve\u010djih \u010distilnih napravah, kjer so dnevni pretoki 10.000 m3 (10.000.000 L) in ve\u010d, 1 liter tak\u0161ne snovi nima vpliva, saj se mo\u010dno razred\u010di. Je pa to lahko problem pri manj\u0161ih \u010distilnih napravah predvsem pri tisti hi\u0161nih (MK\u010cN < 50 PE), kjer lahko tak\u0161en dogodek pusti veliko posledic. Ena je ta, da je kvaliteta izto\u010dne vode zakonodajno neustrezna \u017ee tisti trenutek, lahko pa se zgodi, da se povsem uni\u010di aktivno blato, kar posledi\u010dno pomeni nedelovanje tak\u0161ne \u010distilne naprave za dalj\u0161e obdobje. Nekatere snovi lahko samo preobremenijo \u010distilno napravo, kar ima za posledico trenutno povi\u0161ane izto\u010dne parametre, nekatere snovi pa pomorijo oziroma zastrupijo aktivno blato in za dalj\u0161e obdobje \u201eonesposobijo\u201c naravo.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali obstaja kak\u0161na razlika v u\u010dinkovitosti \u010di\u0161\u010denja malih \u010distilnih naprav (na primer v vasi z 10 000 prebivalci) v primerjavi z velikimi \u010distilnimi napravami (npr. mesto s 500 000 ali ve\u010d prebivalci)? Kaj so razlogi?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> No, v Sloveniji imamo na vasi \u010distilne narave dosti manj\u0161e; 100 \u2013 2.000 PE in tiste ve\u010dje so za nas \u017ee pri 10.000 PE; smo pa\u010d majhna dr\u017eava z razpr\u0161eno poselitvijo (Populacijski Ekvivalent je enota za obremenjevanje vode z organskimi biolo\u0161ko razgradljivimi snovmi, ki ustreza onesna\u017eenju, ki ga na dan povzro\u010di en prebivalec). Glede razlike v u\u010dinkovitosti \u010di\u0161\u010denja pa zakonodaja zahteva stro\u017eje zahteve za \u010di\u0161\u010denje pri ve\u010djih naravah, kar je logi\u010dno, \u010de pogledamo na stvar s strani imisij v vode. Ni namre\u010d samo koncentracija tista, ki je pomembna, tudi pretok ima veliko vlogo, ko merimo maso snovi, ki smo jo spustili v vodotok. Torej breme onesna\u017eenja je tisto, ki je klju\u010dno pri dolo\u010danju dopustne meje onsena\u017eevanja.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaj menite, da je prihodnost \u010di\u0161\u010denja komunalnih odpadnih voda oz. kaj narekujejo tehnolo\u0161ki trendi?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Vsekakor bo potrebno \u010di\u0161\u010denje komunalne odpadne vode s stopnje odstranjevanja ogljikovih spojin in nutrientov (du\u0161ik, fosfor) dvigniti na vi\u0161jo raven. V naslednjem koraku bo potrebno z ustrezno tehnologijo (AOP – napredni oksidacijski postopki) iz odpadne vode odstraniti ostanke zdravil in hormonske motilce ter obstojne organske snovi. Problem pri tem pa je kot mnogokrat,\u00a0 denar. Zato je trend (tako kot pri vseh odpadkih) predvsem prepre\u010devati vstop te\u017eko razgradljivih snovi v komunalno odpadno vodo in zagotoviti \u010di\u0161\u010denje na izvoru ter postopoma dvigniti raven \u010di\u0161\u010denja na komunalnih \u010distilnih napravah.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali menite, da je prihodnost \u010di\u0161\u010denja odpadnih vod tudi v\u00a0ekoremediaciji? Ali bi lahko bili ti postopki konkuren\u010dni dana\u0161njim klasi\u010dnim postopkom?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a: <\/strong>Mislim, da je to najbr\u017e tudi vpra\u0161anje kje bi bilo to smiselno in mo\u017eno uporabiti.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaj menite, je na\u0161a pitna voda draga in ali je dovolj kvalitetna?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a: <\/strong>Na\u0161a pitna voda, tu v na\u0161i dolini je kvalitetna, tudi zato ker jo pripravljamo na sodoben na\u010din \u2013 ultrafiltracija. Na\u0161a voda potrebuje pripravo, saj je po izvoru kra\u0161ka voda kar pomeni, da je v stiku s povr\u0161insko vodo in zato ob\u010dasno (predvsem v \u010dasu padavin) mikrobiolo\u0161ko opore\u010dna. Njena kemijska sestava a je dobra oziroma odli\u010dna.<\/p>\n Nimamo te\u017eav z ostanki gnojil ali fitofarmacevtskih sredstev, saj so zajetja vode izven kmetijskih obmo\u010dij, pa tudi geolo\u0161ko zaledje ni problemati\u010dno. Torej s postopkom ultrafiltracije iz zajete vode s pomo\u010djo fizikalnega postopka filtriranja, brez dodatkov kemikalij, vodo pripravimo za na\u0161e uporabnike.<\/p>\n Cena za pripravo in distribucijo vode do uporabnikov pa je po moje nizka in povsem sprejemljiva. \u010ce primerjamo, da uporabnik pla\u010da v trgovini za 0,5 litra prakti\u010dno isto, kot od\u0161teje za 1.000 litrov pitne vode, ki mu doma prite\u010de iz pipe, mislim da ni potrebnega dodatnega komentarja.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali lahko kemikalije iz kozmetike in drugih izdelkov iz \u0161ir\u0161ega gospodinjstva vplivajo na kvaliteto pitne vode?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Vse kar uporabimo in zme\u0161amo z vodo ter spustimo v odtok lahko pri\u010dakujemo prej ali slej tudi v pitni vodi. Voda je namre\u010d univerzalno topilo, hkrati pa tudi nenehno kro\u017ei. Vodni krog, tu na na\u0161i Zemlji, je namre\u010d \u00bbzaprt\u00ab. Kar smo dali v vodo bo nekje spet pri\u0161lo nazaj. Mogo\u010de v drugi obliki, mogo\u010de se bo razgradilo oziroma bodo snov lahko razgradili \u017eivi organizmi, mogo\u010de se bo akumuliralo v \u017eivih bitjih ali zemlji in mo\u017eno, da bomo preko prehranske verige te snovi dobili v svoje telo.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kateri parametri se spremljajo v\u00a0okviru monitoringa pitne vode?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> V okviru monitoringa pitne vode se spremlja veliko parametrov. V osnovi jih delimo na mikrobiolo\u0161ke in fizikalno kemijske. V okviru raz\u0161irjenih analiz se meri veliko parametrov, tako kovin kot tudi drugih elementov pa tudi organskih spojin. Ob\u010dasno se naredijo \u201escani\u201c vseh organskih spojin kjer pa se lahko preverja le njihova prisotnost ne pa tudi koncentracija.<\/p>\n \u010ce koga zanima kaj vse se meri v pitni vodi lahko pogleda spletno stran Monitoringa pitne vode v Sloveniji, kjer so objavljena tudi letna poro\u010dila. \u0160e vedno pa se velik poudarek daje na mikrobiolo\u0161ko kvaliteto vode saj mikrobiolo\u0161ko opore\u010dna voda predstavlja akutni problem in mo\u017ene hidri\u010dne epidemije. V Sloveniji imamo na splo\u0161no dobro vodo in ve\u010dji kot so vodovodni sistemi bolj \u201eobvaladana\u201c je pitna voda.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kako pogosto se analizira pitna voda? Kje in kako poteka vzor\u010denje?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Nadzor nad kvaliteto pitne vode je vzpostavljen na 2 nivojih. Izvajalec vodooskrbe je dol\u017ean izvajati Notranji nadzor nad kvaliteto pitne vode, ki je vzpostavljen po na\u010delu sistema HACCP. V okviru tega je glede na velikost sistema dolo\u010deno \u0161tevilo vzor\u010dnih mest in frekvenca odvzema vzorcev, poleg tega pa skladno s Pravilnikom o pitni vodi tudi nabor parametrov.<\/p>\n Drugi nivo nadzora ,torej vzor\u010denja in analiz, pa je postavljen z dr\u017eavnim Monitoringom pitne vode. Ta poteka neodvisno od izvajalca vodooskrbe. Na na\u0161em vodooskrbnem sistemu imamo za obvladovanje le tega poleg rednega vzor\u010denja in analiz pitne vode vgrajenih mnogo on-line merilnikov ter nadzorni sistem, ki ga spremljamo 24 ur dnevno. Na ta na\u010din na\u0161im uporabnikom zagotavljamo varno vodooskrbo in\u00a0 s Pravilnikom skladno pitno vodo.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Se vam zdi pomembno\/smiselno, da posameznik preverja kakovost vode, pridobljene iz doma\u010dih vodnjakov?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nata\u0161a:<\/strong> Ja to se mi zdi smiselno, sploh \u010de vodo uporabljajo za pitje. Na\u0161e izku\u0161nje ka\u017eejo, da je voda iz ve\u010dine teh vodnjakov mikrobiolo\u0161ko neustrezna.<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Tehnolo\u0161ki razvoj odpira nove mo\u017enosti za u\u010dinkovito pripravo pitne vode ter \u010di\u0161\u010denje odpadnih voda.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13363,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[125],"tags":[],"ppma_author":[165,174],"yoast_head":"\n