[et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.21.0″ global_colors_info=”{}”][et_pb_row _builder_version=”4.21.0″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||”][et_pb_video _builder_version=”4.23″ _module_preset=”7b00f49c-0330-4b47-baa3-723e1523068f” src=”https:\/\/youtu.be\/RcL4VtJkaAg” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][\/et_pb_video][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Predstavitev<\/p>\n
[\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Anja:<\/strong> Sem Anja Bubik, Ph.D. in prihajam iz Fakultete za varstvo okolja iz Velenja. \u017de od malega me je zanimalo, kaj se dogaja v na\u0161em telesu, zakaj se zastrupimo, zakaj lahko zbolimo. Zato sem se tudi odlo\u010dila za dodiplomski \u0161tudij biokemije ter nato doktorski \u0161tudij Biomedicine, podro\u010dje biokemije in molekularne biologije.<\/p>\n Moja zanimanja na strokovnem podro\u010dju so \u0161e vedno precej podobna tistim iz otro\u0161kih sanjarjenj – predvsem me zanimajo molekularni mehanizmi razvoja bolezni in potencialni toksi\u010dni vplivi razli\u010dnih snovi, naravnih in sinteti\u010dnih, na ljudi in okolje.<\/p>\n Sicer pa se \u017ee celo \u017eivljenje ukvarjam s \u0161portom, skoraj 15 let sem igrala rokomet, zanimata me tudi ples in tek. Iz \u0161porta sem v \u017eivljenje prenesla predvsem red in disciplino, zanesljivost in vztrajnost, kar pa je na raziskovalnem podro\u010dju res zelo pomembno. Sem timski \u010dlovek, rada delim svoja znanja in izku\u0161nje, zato mi je delo s \u0161tudenti, predvsem v laboratoriju in na kak\u0161nih projektnih vpra\u0161anjih resni\u010dno velik izziv.<\/p>\n Ja, kar se pa ti\u010de kozmetike. Sem zagovornica kakovostnega minimalizma – kar pomeni, manj je ve\u010d, in uporabim tisto, v kar sem tudi strokovno prepri\u010dana.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaj je va\u0161a slu\u017eba? S\u00a0\u010dim se ukvarjate?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Anja:<\/strong> Na fakulteti opravljam delo predavateljice in asistentke na podro\u010dju Okolja in zdravja. Sodelujem pri izvedbi osnovnih temeljnih predmetov, pa tudi bolj specifi\u010dnih kot so Ekotoksikologija, Molekularna ekologija v naravovarstvu, Kemija onesna\u017eil in \u010ci\u0161\u010denje odpadnih vod.<\/p>\n Sodelujem tudi v razli\u010dnih projektih na \u0161oli, trenutno najbolj aktivni na dveh Erasmus+ projektih eden naslavlja problematiko odgovorne in premi\u0161ljene izbire kozmeti\u010dnih izdelkov, drugi pa \u0161iroko podro\u010dje mikroplastike \u2013 enega novodobnej\u0161ih (tudi okoljskih) vpra\u0161anj ali pa lahko re\u010demo tudi izzivov.<\/p>\n Vodim in skrbim za razvoj \u0161tudijskega laboratorija, kjer \u017eelimo \u0161tudentom ponuditi \u010dim ve\u010d prakti\u010dnih izku\u0161enj, hkrati pa se trudimo laboratorij razvijati tudi v raziskovalno smer. Npr. letos bomo posodobili opremo in metodologije za zaznavanje in identifikacijo mikroplastike v razli\u010dnih vzorcih.<\/p>\n Na \u0161oli se trudimo sodelovati tudi z lokalnim okoljem, zato sodelujemo na \u0161tevilnih dru\u017ebenih dogodkih, organiziramo poletno \u0161olo, naravoslovne dneve, pripravljamo predavanja za razli\u010dne ciljne skupine\u2026<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali va\u0161a profesionalna znanja vplivajo tudi na odlo\u010ditve v\u00a0va\u0161em vsakdanu? (npr. se izogibate hrani, kozmetiki in drugim izdelkom vsebnostjo potencialno nevarnih kemikalij)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Anja:<\/strong> Sigurno. Ena od najbolj izrazitih stvari, ki jih izvajam v zadnjih letih je npr. branje deklaracij kozmeti\u010dnih izdelkov glede vsebnosti mikroplastike. \u010ce pa gledam \u0161ir\u0161e sem pa zelo pozorna na izvor izdelka. \u010ce je mo\u017eno, izberem slovenske proizvajalce, ali vsaj proizvajalce iz podro\u010dja EU. I\u0161\u010dem izdelke, ki generirajo \u010dim manj odpadkov\u2026<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Zakaj je plastika v\u00a0dana\u0161njem svetu tako popularna? Ali si sploh lahko predstavljamo \u017eivljenje brez nje? (verjetno te\u017eko…)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Anja:<\/strong> Izum plastike na osnovi sinteti\u010dnih polimerov v za\u010detku 20.st (leta 1907) za vedno spremenil \u017eivljenje in si ga prakti\u010dno brez nje ne znamo ve\u010d predstavljati. Plastika je en izmed najbolj vsestranski materialov, ki so jih kdaj koli izdelali – je poceni, lahek, mo\u010den in upogljiv material – kar ima za posledico prakti\u010dno neomejeno \u0161tevilo mo\u017enih aplikacij. Ker je plastika tako raz\u0161irjena, nekateri znanstveniki sodobnost imenujejo plasticen, oceane pa tudi plasti\u010dna juha.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaj je mikroplastika in kje jo lahko najdemo?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Anja:<\/strong> Mikroplastika po definiciji Evropske agencije za kemikalije (ECHA) predstavlja majhne, trdne polimerne, v vodi netopne delce velikosti manj kot 5 mm.<\/p>\n Najdemo jo prakti\u010dno lahko \u017ee na vsakem koraku. Kar pomeni, da je lahko mikroplastika surovina za proizvodnjo ve\u010djih izdelkov (npr. vlakna, granule\u2026), mikroplastika nastaja pri rabi, uporabi, drgnjenju izdelkov in pa seveda nastane, ko izdelek postane odpadek in se pod razli\u010dnimi vplivi preperi, razpade\u2026<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaj vas je pritegnilo k raziskovanju mikroplastike v\u00a0kozmetiki in izdelkih za osebno nego?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Anja: <\/strong>Moje udejstvovanje na tem podro\u010dju se za\u010delo leta 2016, ko sem bila z dela odsotna zaradi rojstva drugega otroka, in sem po vzpodbudah prijateljice pri\u010dela s \u00bbtolma\u010denjem\u00ab deklaracij raznih izdelkov. Seveda, predvsem za otroke. In iz te pro\u0161nje je ideja iz kav\u010da pre\u0161la v slu\u017ebo, kjer sva nato leta 2018 z na\u0161o diplomantko naredili prvo ve\u010djo analizo \u2013 in sicer vsebnost sinteti\u010dnih polimerov, mikrokroglic v zobnih pastah v Sloveniji.<\/p>\n In potem se je zgodba sama odvila naprej, saj so se mi zastavljala nova in nova vpra\u0161anja\u2026npr. kaj je PMMA, kaj je PEG, zakaj toliko razli\u010dnih kemijskih oblik PEGov, kaj so njihove funkcije, kako se to obna\u0161a v stiku s ko\u017eo, kaj v okolju, se kemikalije razgradijo, zakaj so nekateri polimeri bolj pod drobnogledom, drugi manj\u2026. In tako smo v letu 2021 pri\u0161li do dveh tak\u0161nih projektov\u2026. Ki imajo ne samo okoljski, ampak tudi velik dru\u017ebeni prispevek.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali lahko najdemo mikroplastiko v\u00a0kozmeti\u010dnih izdelkih in izdelkih za osebno nego, v\u00a0otro\u0161kih produktih, v\u00a0\u010distilnih produktih? Kak\u0161no funkcijo pa imajo ti delci v\u00a0izdelkih?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Anja:<\/strong> Mikroplastika je lahko v kozmeti\u010dnih izdelkih prisotna v pravilnih kroglicah \u2013 imenovanih mikrokroglice. Te se lahko uporabljajo za proizvodnjo mil, \u0161amponov, deodorantov, zobnih past, krem \u200b\u200bproti gubam, vla\u017eilcev, krema za britje, losjon za son\u010denje, maske za obraz, \u0161minka, sen\u010dila za o\u010di, otro\u0161ka pene\u010da kopel, itd.<\/p>\n Mikrokroglice najpogosteje opravljajo funkcije drgnjenja, \u010di\u0161\u010denja in pilinga – govorimo abrazivnem u\u010dinku. Kaj to pomeni? Abrazivni material zaradi svoje trdote brusi, obrablja mehkej\u0161e snovi, npr. odstranjevanje odmrle ko\u017ee. NPR: Po podatkih piling za obraz vsebuje ve\u010d kot 300.000 mikrokroglic.<\/p>\n Lahko pa MP deluje tudi kot vezavno sredstvo, regulator viskoznosti, emulgatorji, antistati\u010dno sredstvo (npr. nega las), sredstvo za zgo\u0161\u010devanje, pove\u010danje volumna, kot polnilo, za tvorbo\/oblikovanje filma, povr\u0161inskega premaza, izbolj\u0161anje kemijske in mehanske odpornost, nadzorovano spro\u0161\u010danje aktivnih sestavin.\u00a0<\/p>\n Iz vidika \u017eensk je pomembno izpostaviti estetsko funkcijo \u2013torej vizualni efekti dekorativne kozmetike (npr. pudri, barvila,\u2026) – barvna MP v li\u010dilih, strukturni u\u010dinki barv, pove\u010dan sijaj barv, ble\u0161\u010dice, sen\u010denje, u\u010dinek \u201eopti\u010dnega zamegljevanja\u201c (npr. gube).<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Zakaj je mikroplastika v\u00a0kozmetiki in drugih izdelkih problemati\u010dna?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Anja:<\/strong> Ena klju\u010dnih lastnosti plastike je ta, da je prakti\u010dno nerazgradljiva. Enostavno to pomeni, ko pride v okolje, se tam kopi\u010di. Zaradi svoje majhnosti lahko prehaja skozi razli\u010dne bariere, naravne ali umetne, hkrati pa ima tudi zelo veliko vezavno povr\u0161ino. Danes lahko zasledimo raziskave, ki nakazujejo, da je lahko mikroplastika tudi vektor – prena\u0161alec okoljskih onesna\u017eil.<\/p>\n Dejanske oceno ravni vplivov mikroplastike ni mogo\u010de oceniti ker je koli\u010dina plasti\u010dnih komponent, ki se po vsem svetu uporabljajo v formulacijah kozmetike in izdelkov za osebno nego javno nedostopna, lahko se tudi razlikuje. Ocena IUCN (Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov), pa je da kozmetika in izdelki za osebno nego prispevajo 2% primarne mikroplastike v oceanih (v primerjavi z sinteti\u010dnimi tekstilnimi vlakni in gumenimi delci, ki vsak predstavlja ve\u010d kot 30%).<\/p>\n Nara\u0161\u010da tudi globalna zaskrbljenost zaradi u\u010dinkov mikroplastike v morskih kot tudi v sladkovodnih ekosistemih. Predvsem zaradi majhnosti mikroplastike, ki so tako biolo\u0161ko razpolo\u017eljive za organizme v celotni morski prehranjevalni mre\u017ei. \u2013 To pomeni, da je MP zaradi svoje majhnosti z zau\u017eitjem potencialno biolo\u0161ko razpolo\u017eljiva \u0161irokemu spektru organizmov. Raziskave so tudi \u017ee pokazale, da mikroplastika negativno vpliva na zdravje razli\u010dnih morskih organizmov. Mo\u017enosti prenosa po prehranjevalni verigi ter tudi biomagnifikaciji toksinov v mikrokroglicah, lahko neposredno povzro\u010di toksi\u010dnost pri ljudeh z morskimi sade\u017ei.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ali obstajajo kak\u0161ne okolju prijaznej\u0161e alternative mikroplasti\u010dnim komponentam v\u00a0kozmetiki?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Anja:<\/strong> Seveda, danes poznamo, pa tudi uporabljamo \u017ee veliko naravnih alternativ – zdrobljene orehove ali mandljeve lupine, oves, sladkor, jojobina ali makova semena, voski (\u010debelji vosek, vosek ri\u017eevih otrobov, vosek jojobe), morske alge; naravni silicijev dioksid (kremen); glina.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kako stroga pa je zakonodaja na podro\u010dju mikroplastike v\u00a0kozmetiki in izdelkih za osebno nego?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Anja:<\/strong> Na ravni EU se zakonodaja glede namensko dodane mikroplastike v razli\u010dnih izdelkih v zadnjih letih pospe\u0161eno izoblikuje.<\/p>\n Zakonodaja pa ni omejena samo na izdelke za osebno nego in kozmetiko, ampak se MP namerno dodaja tudi v \u0161tevilne druge izdelke, vklju\u010dno z gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi, gospodinjskimi in industrijskimi detergenti, \u010distili, barvami … Mikroplastika se uporablja tudi kot polnilni material za \u0161portna igri\u0161\u010da iz umetne trave.<\/p>\n V letu 2019 je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) na zahtevo Evropske komisije podala predlog omejitve uporabe namerno dodane mikroplastike delcev v potro\u0161ni\u0161ke ali profesionalne izdelke. Ocenili so, da lahko ta omejitev bistveno zmanj\u0161a vnos koli\u010dine mikroplastike v okolje, kar ima kasneje pozitiven u\u010dinek tudi na ekosisteme in zdravje ljudi. Ta predlog naj bi v 20\u00a0letih po uvedbi prepre\u010dil izpust 500.000\u00a0ton mikroplastike.<\/p>\n Omejitve na ravni EU naj bi sprejeli do konca leto\u0161njega leta (2022). Ve\u010d dr\u017eav \u010dlanic EU je zaradi pomislekov glede okolja in zdravja ljudi sicer \u017ee sprejelo ali predlagalo nacionalne prepovedi namerne uporabe mikroplastike v potro\u0161ni\u0161kih izdelkih (npr. Nizozemska, \u0160vedska, Irska, Italija, Francija). Prepovedi se nana\u0161ajo predvsem na uporabo mikrokroglic v kozmetiki, ki sicer delujejo kot abrazivno in \u010distilno sredstvo, ki se po uporabi izperejo v\u00a0odtok.<\/p>\n Zdru\u017eenja Cosmetics Europe, evropskega trgovinskega zdru\u017eenja za kozmetiko in osebno nego, je \u017ee leta 2015 svojim \u010dlanom priporo\u010dila, naj opustijo uporabo mikrokroglic za \u010di\u0161\u010denje in piling v kozmeti\u010dnih izdelkih za izpiranje in osebno nego. Danes lahko v celoti cenimo rezultate tega priporo\u010dila. 97,6-odstotno zmanj\u0161anje mo\u010dno\u00a0potrjuje u\u010dinkovitost prostovoljne pobude na\u0161e industrije.<\/p>\n \u010ce se zdaj pa omejimo samo na izdelke za osebno nego in kozmetiko v novem predlogu omejitev\u2026<\/p>\n V zadnjem predlogu omejitev je zapisano, da se bodo mikrokroglice ob sprejetju dokumenta prepovedale v izdelkih, ki se izpirajo (\u201erinse-off\u201c), saj so zanje priporo\u010dila \u017ee ve\u010d let znana in menijo, da prehodnega obdobja ne potrebujejo. Medtem ko pa za \u201eleave-on\u201c izdelke, ki k okoljskih problematiki ne prispevajo toliko, predpisujejo 6-letno tranzicijsko obdobje, ko imajo proizvajalci mo\u017enost spremembe (https:\/\/ec.europa.eu\/transparency\/comitology-register\/screen\/documents\/083921\/1\/consult?lang=en<\/a>).<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Ko govorimo o polimernih materialih in kozmetiko, je potrebno poudariti, da so ti materiali prisotni v\u00a0embala\u017eah, kajne? Zakaj je vidik plasti\u010dne embala\u017ee pomemben tudi iz vidika mikroplastike?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n