[et_pb_section fb_built=”1″ admin_label=”section” _builder_version=”4.16″ global_colors_info=”{}”][et_pb_row admin_label=”row” _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||”][et_pb_video src=”https:\/\/youtu.be\/kztK0XS_Xt0″ _builder_version=”4.23″ _module_preset=”7b00f49c-0330-4b47-baa3-723e1523068f” global_colors_info=”{}”][\/et_pb_video][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n
Petra:<\/strong> Moje ime je Petra Je\u017eekov\u00e1 in sem \u0161tudirala okoljske \u0161tudije na Naravoslovni fakulteti Univerze Comenius v Bratislavi. Po diplomi sem za\u010dela delati za organizacijo \u017divica. Ker so bili to za\u010detki organizacije, sem \u0161la skozi razli\u010dne projekte in eden od njih je bilo okolju prijazno \u010di\u0161\u010denje z avstrijskimi partnerji “die Umweltberatung”, ki so v evropskem vrhu na tem podro\u010dju. Od njih smo se nau\u010dili, kako \u010distiti javne stavbe in ustanove na okolju prijazen na\u010din.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaj pomeni okolju prijazno \u010di\u0161\u010denje?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> Prijazno \u010di\u0161\u010denje si prizadevai \u010dim manj \u0161kodovati naravi in zdravju ljudi. Vendar je to tudi \u010di\u0161\u010denje, ki traja nekoliko dlje kot \u010di\u0161\u010denje z obi\u010dajnimi izdelki in postopki. Ljudje so nestrpni in menijo, da ti izdelki \u010distijo enako dobro kot obi\u010dajni. Res dobro \u010distijo, vendar je potrebno biti pozoren na ve\u010d dejavnikov.<\/p>\n Prvi je \u010das – ti izdelki obi\u010dajno potrebujejo ve\u010d \u010dasa, da za\u010dnejo delovati. Pri \u010di\u0161\u010denju strani\u0161\u010da, npr. zve\u010der damo v \u0161koljko ekolo\u0161ko tableto, da ima \u010das za delovanje, zjutraj jo o\u010distim. Drugi dejavnik je uporaba visoko kakovostnih mehanskih orodij.<\/p>\n Obstajajo na primer razli\u010dni rob\u010dki – mikrofazni, celulozni in bambusovi, z nekaterimi lahko \u010distimo popolnoma brez kemikalij, nekatere pa lahko po izteku \u017eivljenjske dobe celo kompostiramo. Mikrofazni rob\u010dki so nekoliko sporni, saj so izdelani iz umetnih vlaken in ob pranju v okolje spro\u0161\u010dajo mikroplastiko.<\/p>\n Pri njih je treba upo\u0161tevati njihove prednosti, saj trajajo zelo dolgo in jih lahko \u010distimo brez kemikalij. Po drugi strani pa pri pranju obremenjujejo okolje. Delno jih je \u017ee mogo\u010de nadomestiti s fino tkanimi brisa\u010dami iz bambusa. Spremljam novosti in uporabljam sodobna \u010distila, ki so najbolj prijazna do okolja.<\/p>\n Tretji dejavnik pri okolju prijaznem \u010di\u0161\u010denju je vpliv temperature. Ekolo\u0161ke izdelke je v\u010dasih potrebno uporabljati pri vi\u0161jih temperaturah kot obi\u010dajne izdelke. Pri \u010di\u0161\u010denju, na primer, uporabljajte toplo ali celo vro\u010do vodo.<\/p>\n Zadnji dejavnik je, da \u010de \u017eelimo zmanj\u0161ati uporabo kemi\u010dnih \u010distil, moramo okolju prijazen izdelek prilagoditi. Druga\u010de je prati obla\u010dila, ki so le malo prepotena, ali prati made\u017ee od hrane ali trave. Takrat je treba osnovnemu pralnemu sredstvu dodati ve\u010d aktivne sestavine – na primer \u017eol\u010dno milo za organske made\u017ee ali sol za made\u017ee anorganskega izvora – in made\u017e predhodno oprati. Pogosto pomaga tudi redno namakanje perila – tj. izpostavljenost temperaturi, \u010dasu in mediju.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kje v tujini so zaprosili za va\u0161e storitve in zakaj jih potrebujejo?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> V vsaki dr\u017eavi je druga\u010de. To je v veliki meri odvisno od tega, kako ozave\u0161\u010dena je dru\u017eba. Ko smo izvajali projekt ekolo\u0161kega \u010di\u0161\u010denja in ga predstavljali, je ve\u010d ljudi in podjetij \u017eelelo sodelovati. Ko danes to ponujamo podjetjem, se nekatera odlo\u010dijo, da to \u017eelijo, vendar brez na\u0161e neposredne ponudbe ni povpra\u0161evanja.<\/p>\n Na spletu sem na Slova\u0161kem na\u0161la le tri podjetja za ekolo\u0161ko \u010di\u0161\u010denje, vendar ne morem re\u010di, kako zaposlena so v resnici z ekolo\u0161kim \u010di\u0161\u010denjem. V Avstriji, ki je na tem podro\u010dju zgled, po tak\u0161nih storitvah povpra\u0161ujejo. Ne vem, kako je drugod.<\/p>\n Drug na\u010din, kako pomagati pri tem zglednem trendu je, da se v okviru javnih naro\u010dil predpi\u0161e ekolo\u0161ko \u010di\u0161\u010denje v javnih in dr\u017eavnih ustanovah.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Danes so se razmere spremenile, ljudje \u017eelijo \u017eiveti bolj zdravo. Ali to opa\u017eate pri podjetjih in organizacijah?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> Da. Na tem podro\u010dju delam \u017ee 18 let in razmere so se spremenile. V\u010dasih smo ljudem povedali samo osnovne informacije. Zdaj je letvica vi\u0161ja in ljudje so pri nekaterih temah \u017ee bolje obve\u0161\u010deni oz. ozave\u0161\u010deni od nas.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nam lahko poveste, kaj slova\u0161ka zakonodaja pravi o pralnih in \u010distilnih sredstvih? (na kratko izpostavite bistvene informacije, nevarne snovi in varnostne liste)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> Slova\u0161ka zakonodaja je usklajena z zakonodajo EU na tem podro\u010dju. Najpomembnej\u0161i je zakon iz leta 2004 o prepovedi fosfatov v gospodinjskih pralnih in \u010distilnih sredstvih. Natan\u010dneje, dolo\u010dena je zgornja meja 0,5 g (koli\u010dine fosfatov v teh izdelkih). Ne zato, ker bi bili fosfati \u0161kodljivi za zdravje ljudi, temve\u010d zato, ker je njihovo izpu\u0161\u010danje povzro\u010dilo prekomerno obremenjevanje voda, tako imenovan proces evtrofikacije, in posledi\u010dno cvetenje alg, kar povzro\u010da te\u017eave \u017eivalim, ki \u017eivijo v teh vodah.<\/p>\n Drug, zelo pomemben zakonodajni akt je uredba REACH, ki je napovedala dolg boj organizacijam proti lobiranju kemi\u010dnih podjetij. Nana\u0161a se na oceno, avtorizacijo in sprejem kemikalij na evropski trg.<\/p>\n Vse nevarne snovi bi bilo treba prepovedati na podlagi znanja, ki ga imamo danes o njih. Ne bi se smele uporabljati niti samostojno niti v me\u0161anicah, kot del spojine. Zakonodaja, kot je uredba REACH, je nujno potrebna, saj omogo\u010da tudi testiranje kemikalij.<\/p>\n V na\u0161em projektu \u010di\u0161\u010denja smo testirali tudi obi\u010dajne in ekolo\u0161ke izdelke, ki smo jih izbrali v drogeriji z naklju\u010dnim izborom. Zgodilo se je, da so nas klicali prestra\u0161eni laboratorijski delavci in povedali, da so ribe, ko smo eno od obi\u010dajnih \u010distil nalili v akvarij, skoraj takoj poginile. Zato verjamem, da po zaslugi uredbe REACH tak\u0161nih kemikalij pri nas ni ve\u010d. Spremljati moramo razvoj, snovi in sestavo izdelkov ter dajati prednost ekolo\u0161kim.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kako je s \u010distilnimi napravami (\u010cN), so sposobne odstraniti te snovi? Kaj pa rastlinske \u010distilne naprave ali greznice?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> \u010cN ne zmorejo odstraniti vseh obi\u010dajnih \u010distil. Te\u017eava je, na primer, z meh\u010dalci. Zato je v mestih in na pode\u017eelju bolje uporabljati \u010distila, ki so dovoljena za hi\u0161ne rastlinske in bakterijske \u010distilne naprave. V teh \u010distilih je sestava stro\u017eje nadzorovana, da lahko bakterije in rastline pre\u017eivijo, zato so \u010distila okolju prijaznej\u0161a.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Obstajajo sinergijski vplivi snovi v teko\u010dih odpadnih vodah (detergenti za pranje, \u010di\u0161\u010denje in pranje perila) na zdravje in okolje?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> To je zelo te\u017eko trditi, saj se ocenjujejo le posamezne snovi, ne pa tudi njihov skupni u\u010dinek ali razli\u010dne kombinacije in sinergije. Nekaj vdihnemo, nekaj pojemo, nekaj absorbiramo iz obla\u010dil skozi ko\u017eo in ne moremo oceniti vsega, kar na ta na\u010din pride v na\u0161e telo, in kaj to povzro\u010di. Zato je dobro, da jih uporabljamo \u010dim manj, da po nepotrebnem ne obremenjujemo svojega telesa in okolja.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kak\u0161na je razlika med pla\u010dilom za obi\u010dajno gospodinjstvo ter podjetja, restavracije ali hotele?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> Uporaba gospodinjskih izdelkov ni popolnoma urejena in lahko uporabljamo skoraj vse, kar \u017eelimo – kar najdemo na trgu. Zato lahko tukaj kar najbolje izkoristimo svoje mo\u017enosti. Tu se lahko izognemo nepotrebnim u\u010dinkom kemije.<\/p>\n V javnih prostorih je vse dolo\u010deno z zakonom. \u010ceprav je tudi tam mogo\u010de najti na\u010dine za ekolo\u0161ko \u010di\u0161\u010denje, se to pogosto kon\u010da z nepripravljenostjo in nepoznavanjem lastnikov ali \u010distilnih podjetij. Na\u0161 avstrijski partner “die Umweltberatung” je v preteklosti izvedel velik projekt z naslovom “Gospodinjstvo ni operacijska soba”, v katerem je \u017eelel opozoriti na nesmiselnost in \u0161kodljivost uporabe dezinfekcijskih sredstev doma ter na njihovo pretirano uporabo v zdravstvenih ustanovah.<\/p>\n V izbranih bolni\u0161nicah na Dunaju so z dezinfekcijskimi sredstvi \u010distili vse, razen operacijskih dvoran, kar se je nadaljevalo tudi po testiranju. \u010ce se namre\u010d razku\u017eila uporabljajo pretirano, tudi doma, postanejo bakterije in virusi odporni in jih potem ne moremo odstraniti niti takrat, ko je to res potrebno (npr. v operacijski sobi), zato je treba iskati in uporabljati vse bolj agresivna sredstva.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaj pa ljudje, ki delajo s temi agresivnimi izdelki? So seznanjeni s tveganji? Ali uporabljajo za\u0161\u010ditno opremo?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> Lastnik ali upravljalec je dol\u017ean usposobiti osebje in mu zagotoviti vse potrebne pripomo\u010dke. Ko smo izvajali projekt, smo videli, da so imeli \u010distilci vse, kar so potrebovali – rokavice in maske. Vendar jih veliko ni uporabljalo teh pripomo\u010dkov, ker je bilo la\u017eje \u010distiti brez njih. Skratka, za\u0161\u010ditna oprema jih omejuje, saj je niso vajeni. Potem pa imajo seveda zdravstvene te\u017eave – ekceme na rokah, te\u017eave z dihanjem … zlasti, \u010de \u010distijo z obi\u010dajnimi \u010distili v nekaterih omejenih ozkih prostorih, kot so kopalnice.<\/p>\n Ko smo ta projekt izvajali v pala\u010di Primatov v Bratislavi, se je izkazalo, da so \u010distilci za pomivanje oken uporabljali samo mikrofazne rob\u010dke z vodo, brez kemije, in niso imeli ekcemov, \u010deprav so delali brez rokavic. Potrebovali so nekaj ve\u010d \u010dasa, vendar so na to pristali, saj so videli bolj\u0161e stanje tudi svojih rok.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaj pa COVID? Kaj menite o razku\u017eilih v tako velikem obsegu?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> To je bila nova situacija. Naredili smo vse, kar je bilo mogo\u010de storiti kot previdnostni ukrep. Vendar se je tudi v teh razmerah s\u010dasoma izkazalo, da so pomagali tudi povsem obi\u010dajni ukrepi, kot so pravilno umivanje rok, dosledna uporaba mask, redno in dobro prezra\u010devanje in podobno. Zato ni bilo potrebe, da bi vse razku\u017eevali, razen \u010de bi imeli COVID.<\/p>\n Kasneje so se namesto kemikalij za\u010deli uporabljati tudi razli\u010dni UV- in ozonski sevalci. V zgodovini COVID-a so nekje uspeli sanirati tudi cele ulice, kar seveda uni\u010duje tudi “prijazne” bakterije, ki jih potrebujemo, in \u0161tevilne druge mikroorganizme in \u017eivali, bodisi na na\u0161i ko\u017ei ali okoli nas. \u017dal, z razku\u017eevanjem razvijamo tudi vse bolj odporne bakterije in viruse.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kaj pomeni 15-30 % anionskih tenzidov in 5-15 % neionskih tenzidov?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong> Ljudje, ki jim je mar za ekolo\u0161ko \u010di\u0161\u010denje in zdravje, bi morali prebrati sestavo izdelkov. \u010ce pa pogledajo etiketo in vidijo 15-30 % anionskih tenzidov in 5-15 % neionskih tenzidov in podobno, ne vedo, kaj to pomeni.<\/p>\n Tenzidi so vrsta mila, ki zmanj\u0161uje povr\u0161insko napetost na snovi, da se umazanija lahko oblo\u017ei z milom in odstrani (opomba avtorja; tenzidi so snovi, ki imajo funkcijo \u010di\u0161\u010denja in imajo razli\u010dno poreklo. Pridobivajo se lahko iz surove nafte, pa tudi iz naravnih olj). Tudi tu, \u010de si podrobno ogledamo sestavo, npr. v varnostni kartici, bomo videli, da npr. za uporabo niso prijazni vsi anionski tenzidi.<\/p>\n Zato je potrebno od proizvajalca ali trgovca zahtevati varnostno kartico, kjer boste izvedeli vse o tem, kaj izdelek vsebuje, kako z njim ravnati, katere so nevarne snovi, kako ga pravilno shranjevati itd.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Kako lahko proizvajalci navedejo le skraj\u0161ani seznam sestave izdelka? Npr. Persil: sestava je navedena na embala\u017ei: V primeru, da je izdelek Persil: 5-15 % anionskih povr\u0161insko aktivnih snovi, belilna sredstva na osnovi kisika, <5 % neionskih povr\u0161insko aktivnih snovi, polikarboksilati, fosfonati, zeoliti, encimi, opti\u010dna belila, parfum.<\/p>\n In ne:<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/06\/table-persil-sensitive.png” title_text=”persil sensitive” _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.23″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra<\/strong>: Razlogov je ve\u010d. Nekatere naslovnice so zelo majhne, veliko besedila bi moralo biti \u0161e manj\u0161e zapisanega in bi ga bilo te\u017eko prebrati. Po zakonu mora biti besedilo \u010ditljivo, zato vanj niti ne morejo vnesti vsega. Poleg tega zakon dopu\u0161\u010da, da vsega ni potrebno vklju\u010diti – proizvajalec mora v skladu z zakonom na etiketi navesti le prisotnost encimov, razku\u017eil, opti\u010dnih belil, parfumov in konzervansov.<\/p>\n Poleg tega ga ne prebere dovolj ljudi. Ko so v EU izvedli raziskavo, so ugotovili, da je to zanimalo zelo malo ljudi. Raje verjamejo tistemu, kar poi\u0161\u010dejo na Googlu in kar je navedeno na embala\u017ei. In seveda se tudi proizvajalci izgovarjajo, da je to njihova proizvodna skrivnost, da ne \u017eelijo navesti natan\u010dne sestave.<\/p>\n Potro\u0161niki bi morali mo\u010dno pritisniti na proizvajalce, da bi sporo\u010dili vse informacije.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Zakaj “ekolo\u0161ke” blagovne znamke ne navajajo celotnega seznama sestavin? Enako je za \u010distilna ali pralna sredstva. Ali zanje velja ista zakonodaja?<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong>\u00a0Te\u017eko re\u010dem. Ni jim treba, zato tega ne po\u010dnejo. Ljudje tega ne zahtevajo, zato nimajo pravega razloga, da bi to storili. Ljudje pa se pogosto spra\u0161ujejo, zakaj so opozorilne oznake na okolju prijaznih izdelkih. To pa zato, ker je lahko tudi okolju prijazen izdelek dra\u017ee\u010d, jedek itd. Pogosto ima visoko koncentracijo aktivnih sestavin, tako da ni razred\u010den, temve\u010d zgo\u0161\u010den, zato je nevaren.<\/p>\n Na primer visoko koncentriran kis za \u010di\u0161\u010denje – 25 %. Z njim ne morete delati brez rokavic. Kuhinjski kis ima 8 %. Tudi tam je treba brati oznake, upo\u0161tevati navodila in vse postaviti izven dosega otrok ter hraniti v originalni embala\u017ei, da ne bi uporabili napa\u010dnega izdelka.<\/p>\n Pri kozmeti\u010dnih izdelkih so opozorilne oznake manj pogoste, \u010deprav lahko vsebujejo iste snovi, vendar v veliko manj\u0161i koncentraciji, zato ni nevarnosti. Citronska kislina, na primer, je \u017eivilske in ne\u017eivilske kakovosti. Tiste za u\u017eivanje morajo imeti ve\u010djo \u010distost in obi\u010dajno ni\u017ejo koncentracijo kot tiste za \u010di\u0161\u010denje. Druga \u010distila, kot so laki ali barve za lase, imajo opozorilne simbole, vendar gre obi\u010dajno za snovi, ki se uporabljajo v \u017eivilski industriji.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Katere sestavine bi po va\u0161em mnenju zado\u0161\u010dale za kakovostno pranje, \u010di\u0161\u010denje in razku\u017eevanje? (primeri in zakaj)<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”c1471b09-4a99-4ba4-a621-4bad6a5e9619″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong>\u00a0Te\u017eko re\u010dem, saj za vsakega \u010dloveka \u010dista obla\u010dila pomenijo nekaj drugega. Vsakdo ima druga\u010dne standarde \u010distosti, beline, sijaja in vonja. Dolo\u010diti je potrebno prednostne naloge. Si \u017eelim bolj zdravega planeta in svojega telesa ali svetlih, lepo di\u0161e\u010dih obla\u010dil? Tega namre\u010d ni mogo\u010de v celoti dose\u010di z enakim, okolju prijaznim pranjem, kot z belilnimi pra\u0161ki in umetnimi di\u0161avami. Ljudem svetujem, naj bodo zmerni. \u010ce v 95 % primerov perejo z ekolo\u0161kimi sredstvi, si lahko privo\u0161\u010dijo, da v tistih 5 % operejo nekaj najljub\u0161ih kosov obla\u010dil. ?<\/p>\n Ko gre za \u010di\u0161\u010denje, je to veliko la\u017eje kot pranje. V tem primeru lahko resni\u010dno uporabimo le ekolo\u0161ke izdelke in tisto, kar imamo obi\u010dajno v kuhinji, kot so limonina ali citronska kislina, kis, natrijev perkarbonat, milo, boraks in eteri\u010dna olja. Vse te snovi bodo lahko gospodinjstvo o\u010distile in razku\u017eile v potrebnem obsegu. Namesto klora lahko pri plesni uspe\u0161no uporabimo alkohol visoke koncentracije in pametno gobo.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”dd44a80f-e178-438e-ae1f-7d2385f28960″ global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Nekaj za konec – Va\u0161 pogled, va\u0161e mnenje ali priporo\u010dila za ljudi\/restavracije\/hotele itd.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” global_colors_info=”{}”]<\/p>\n Petra:<\/strong>\u00a0Okolju prijazno \u010di\u0161\u010denje je primerno za vse, vendar morajo zanj posebej poskrbeti vsi, ki imajo doma majhne otroke in \u017eivali, ki s slino prihajajo v stik z razli\u010dnimi povr\u0161inami oz. se jih dotikajo. Poleg tega uporabljajte kakovostne mehanske pripomo\u010dke in fino tkane rob\u010dke.<\/p>\n Na podro\u010dju ekolo\u0161kega \u010di\u0161\u010denja so si ozave\u0161\u010deni proizvajalci \u017ee pred prepovedjo prizadevali nadomestiti problemati\u010dne snovi in materiale z drugimi, da bi bili korak pred konkurenco in hkrati sledili ekolo\u0161kemu valu, ki ga zahteva vse ve\u010d kupcev. Vendar je potrebno to ves \u010das spremljati.<\/p>\n V\u010dasih se pojavi nova snov, za katero se zdi, da bo ekolo\u0161ka in zdrava za ljudi, po nekaj letih uporabe pa se izka\u017ee, da je ravno nasprotno. To se je, na primer, zgodilo z oktokrilenom v kremah za son\u010denje, ko se je po nekaj letih izkazalo, da je hormonski motilec. Ekolo\u0161ki potro\u0161nik je aktiven in pozoren do okolja. Morda ne bo vedel vsega, lahko pa spremlja ekolo\u0161ke oznake ali organizacije, ki neodvisno testirajo in nadzorujejo izdelke, ter se od njih u\u010di.<\/p>\n Pri ekolo\u0161kem \u010di\u0161\u010denju je pomembno tudi doziranje. Odmerjanje na oko je vedno napa\u010dno. S kemikalijami in embala\u017eo zapravljamo vire in denar ter po nepotrebnem obremenjujemo okolje, ker \u010distila hitreje porabimo. Pravilno odmerjanje je treba prebrati na embala\u017ei, uporabiti merico in upo\u0161tevati priporo\u010dila. V na\u0161em projektu je podjetje za \u010di\u0161\u010denje na ta na\u010din prihranilo do 30 % kemikalij.<\/p>\n [\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" To je okolju prijazno \u010di\u0161\u010denje.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":13330,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[125],"tags":[],"ppma_author":[165,159],"yoast_head":"\n