[et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.16″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_row _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||” theme_builder_area=”post_content”][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n
V Avstraliji obstaja star pregovor za otroke, ki se glasi: “Med 11. in 15. uro se spo\u010dij pod drevesno kro\u0161njo”.<\/p>\n
V preteklosti so ljudje vedeli, kako pomembna je za\u0161\u010dita pred soncem. Odkar pa je zagorela ko\u017ea postala modna in pole\u017eavanje na pla\u017ei trend, se je \u0161tevilo primerov ko\u017enega raka pove\u010dalo. <\/p>\n
V Avstraliji je pogostost ko\u017enega raka najvi\u0161ja na svetu, na afri\u0161ki celini je najni\u017eja [1]<\/a>. Eden od pomembnih razlogov za to razliko je tudi tip ko\u017ee ljudi.<\/p>\n Najpogostej\u0161a metoda za razvr\u0161\u010danje tipov ko\u017ee je Fitzpatrickova lestvica [1]<\/a>. Kot lahko vidite na spodnji sliki, po Fitzpatrickovi klasifikaciji obstaja \u0161est kategorij ko\u017enih tipov.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/04\/know-your-skin-type.jpg” title_text=”know-your-skin-type” _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content”][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Vir slike: https:\/\/careinthesun.org\/sun-protection\/know-your-skin-type\/<\/a><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n \u010ce poznate svoj tip ko\u017ee, lahko bolje ocenite, kako mo\u010dno je va\u0161a ko\u017ea nagnjena k opeklinam, in ugotovite, kak\u0161na so morebitna tveganja. Raziskave so pokazale, da je samoocena s fototestiranjem ob\u010dutljivosti ko\u017ee redko resni\u010dna. [1]<\/a><\/p>\n Opravite lahko kratek kviz<\/a>, ki vam bo pomagal ugotoviti, kateri za\u0161\u010ditni faktor SPF potrebujete za za\u0161\u010dito va\u0161e ko\u017ee.<\/p>\n Pred soncem se moramo obvezno za\u0161\u010dititi. Pomisleke vzbujajo oglasi za za\u0161\u010dito pred soncem na na\u010din: ure in ure se son\u010diti na pla\u017ei s centimeter debelim slojem kreme za son\u010denje. Ali je to res pravilen in zdrav na\u010din? Obstaja ve\u010d razlogov, zaradi katerih ne priporo\u010damo za\u0161\u010dite pred soncem kot \u201c\u010darobne palice\u201d. To so najprej UV-filtri in njihov vpliv na na\u0161e zdravje, nato pa tudi \u0161kodljiv vpliv UV-filtrov na korale in oceansko \u017eivljenje. Poglejmo podrobneje\u2026 <\/p>\n UV-filtre v ve\u010dini komercialnih krem za son\u010denje razdelimo v dve skupini: organske (kemi\u010dne) in anorganske (fizikalne\/mineralne). Najbolj znana kemi\u010dna UV-filtra sta oktinoksat in oksibenzon (znan tudi kot BP-3). Med mineralnimi sta najbolj pogosta UV-filtra cinkov oksid in titanov dioksid. <\/p>\n Raziskave v zadnjem \u010dasu dokazujejo, da imajo kemi\u010dni UV-filtri nevarne lastnosti,<\/p>\n npr. mnenje Znanstvenega odbora za varnost potro\u0161nikov: “Uporaba BP-3 kot UV-filtra do najve\u010d 6-odstotne koncentracije v izdelkih za za\u0161\u010dito pred soncem v obliki kreme za telo, razpr\u0161ila za za\u0161\u010dito pred soncem ali razpr\u0161ila s \u010drpalko ni varna za potro\u0161nika.” [2]<\/a><\/p>\n Ko pride BP-3 v stik s ko\u017eo, prehaja skozi plasti ko\u017ee in lahko zlahka prehaja tudi v placento (posteljico). To lahko povzro\u010di zaplete v prenatalnem obdobju. Sodobne \u0161tudije so pokazale, da lahko BP-3 vpliva na embrionalne celice in razvijajo\u010de se mo\u017egane. Najbolj zaskrbljujo\u010de je, da je uporaba BP-3 povezana z ve\u010djo mo\u017enostjo razvojnih nepravilnosti. [3]<\/a><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/sunscreens.jpg” _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ theme_builder_area=”post_content” title_text=”sunscreens” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Vir slike: pixabay.com<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Pri drugih kemi\u010dnih UV-filtrih ni prav veliko druga\u010de. Tudi zanje je bilo dokazano, da prehajajo skozi plasti ko\u017ee. \u010ceprav \u0161e ni dostopnih tako konkretnih dokazov kot pri BP-3, je zaskrbljujo\u010de in vse ve\u010d raziskav ka\u017ee na to, da imajo drugi kemi\u010dni filtri UV-\u017earkov lastnosti endokrinih motilcev [4]<\/a>. <\/p>\n Cinkov oksid in titanov dioksid sta mineralna UV-filtra, ki se uporabljata v mineralnih sredstvih za za\u0161\u010dito pred soncem. Danes se ve\u010dinoma uporabljata v obliki nanodelcev. Za zdaj \u0161e ni bilo opravljenih dovolj raziskav, da bi lahko trdili, ali lahko nanodelci v na\u0161em telesu povzro\u010dijo resno \u0161kodo, poleg tega tudi ni dokazov, da lahko cinkov oksid ali titanov dioksid v ve\u010djih koli\u010dinah prodreta skozi na\u0161o ko\u017eo. Ve\u010d o nanodelcih in najnovej\u0161ih podatkih o titanovem dioksidu v EU, si lahko preberete v tem intervjuju (Intervju z \u017daneto<\/a>). FDA in Evropska unija zagotavljata, da sta oba minerala varna za uporabo. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je druga\u010dnega mnenja. Titanov dioksid je uvrstila med mo\u017ene rakotvorne snovi pri vdihavanju. Zato so izdelki za nego v obliki pr\u0161ila ali prahu, ki vsebujejo titanov dioksid, lahko nevarni. To lahko re\u010demo tudi za izdelke v obliki pr\u0161ila ali prahu, ki vsebujejo cinkov oksid [4]<\/a>. <\/p>\n Omeniti je potrebno tudi \u0161kodljive u\u010dinke teh kemikalij na globalni ekosistem, zlasti na oceane!<\/p>\n Po podatkih revije National Geographic se vsako leto v oceane spere pribli\u017eno 14.000 ton krem za son\u010denje! [5]<\/a><\/p>\n Veliko raziskav o UV-filtrih, ki se uporabljajo v kremah za son\u010denje in drugih kozmeti\u010dnih izdelkih, dokazuje vpliv UV-filtrov na zdravje koral, od beljenja do pove\u010dane umrljivosti. Zaradi teh ugotovitev so Havaji leta 2018 sprejeli vladni ukrep za prepoved dveh, zgoraj omenjenih kemi\u010dnih UV-filtrov, ki se pogosto uporabljata v kremah za son\u010denje – oksibenzona in oktinoksata [6]<\/a>. \u010ceprav je odlo\u010ditev havajske vlade pozitivna, je potrebno poudariti, da so tudi mineralni UV-filtri, kot je cinkov oksid, zelo strupeni za korale in vodne organizme, a se \u0161e vedno uporabljajo.<\/p>\n UV-filtri na soncu ali v reakciji z drugimi kemikalijami razpadajo, npr. klor v plavalnih bazenih. Z razgradnjo lahko snov postane bolj strupena ali omogo\u010di nastanek drugih strupenih snovi. UV-filtri in njihovi ostanki razgradnje so bili izmerjeni v vodnem okolju, zlasti v kopalnih vodah [7]<\/a>. <\/p>\n Kaj torej priporo\u010damo? Ni\u010d novega, kar na\u0161i stari star\u0161i ne bi vedeli \u017ee dolgo. Najbolj\u0161i na\u010din za za\u0161\u010dito je omejitev \u010dasa, ki ga pre\u017eivimo na soncu. Uporabimo lahko tudi fizi\u010dne ovire, kot so obla\u010dila z dolgimi rokavi in poletni klobuki. Najpomembneje je, da se med 11. in 15. uro zadr\u017eujemo v senci, saj so takrat son\u010dni UV-\u017earki najmo\u010dnej\u0161i. <\/p>\n \u010ce se soncu ne boste veliko izpostavljali in bi se vseeno radi za\u0161\u010ditili, obstaja ve\u010d naravnih olj z za\u0161\u010ditnim faktorjem SPF. Svetujemo pa previdnost, saj so SPF-ji precej nizki, in olja niso namenjena celodnevnemu le\u017eanju na pla\u017ei. <\/p>\n V najnujnej\u0161ih primerih, ko na soncu pre\u017eivite ve\u010d \u010dasa in se ne morete za\u0161\u010dititi druga\u010de, uporabite kremo za son\u010denje – najbolje z mineralnimi UV-filtri brez nanodelcev.<\/p>\n Spodaj je pripravljen seznam naravnih olj in njihovih SPF, preverite ga in poi\u0161\u010dite najbolj\u0161e.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_image src=”https:\/\/green-gate.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/09\/spf-sunscreen.png” _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”32fecfd5-025d-42fc-9828-d86bb0da2821″ theme_builder_area=”post_content” title_text=”spf-sunscreen” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][\/et_pb_image][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”71bce9ad-9a5c-4bc0-a49d-5ef17a0a743b” theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Vir slike: https:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pmc\/articles\/PMC3140123\/<\/a><\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”default” theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n Za vse ljubitelje krem za son\u010denje in tiste, ki ste skepti\u010dni glede te za\u0161\u010ditne metode, upam, da vam je ta \u010dlanek razjasnil nekaj stvari. \u010cim ve\u010d se zadr\u017eujte v senci in uporabljajte za\u0161\u010ditna obla\u010dila! Ne pozabite za\u0161\u010dititi sebe, pa tudi na\u0161 planet, oceane in vodne organizme \ud83d\ude42 Bodimo ozave\u0161\u010deni, v kaj nas silijo ogla\u0161evalci krem za son\u010denje, saj sonce ni vedno slabo. Navsezadnje je najbolj\u0161i vir vitamina D. Pre\u017eivljanje \u010dasa na soncu je nujno za na\u0161e zdravje, \u010de smo le previdni in to po\u010dnemo nadzorovano. <\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”ad82dfb1-835c-4330-9bf8-b00b8058f328″ theme_builder_area=”post_content” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″]<\/p>\n G-nasvet:<\/strong> Med 11. in 15. uro ostanite \u201cpod drevesom\u201d.<\/p>\n [\/et_pb_text][et_pb_text _builder_version=”4.21.0″ _module_preset=”b69f9b3d-c69a-4c5f-a3b8-4a8a74c4c1a0″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” theme_builder_area=”post_content” sticky_enabled=”0″]<\/p>\n [1] https:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pmc\/articles\/PMC6153767\/<\/a><\/p>\n [2] https:\/\/health.ec.europa.eu\/system\/files\/2022-08\/sccs_o_247.pdf<\/a><\/p>\n [3] https:\/\/pubmed.ncbi.nlm.nih.gov\/34351731\/<\/a><\/p>\n [4] https:\/\/www.ewg.org\/sunscreen\/report\/the-trouble-with-sunscreen-chemicals\/<\/a><\/p>\n [5] https:\/\/www.lexology.com\/library\/detail.aspx?g=dc777751-66bf-4b68-abe4-3176bb93a589<\/a><\/p>\n [6] https:\/\/enveurope.springeropen.com\/articles\/10.1186\/s12302-021-00515-w<\/a><\/p>\nTipi ko\u017ee<\/h3>\n
UV-filtri<\/h3>\n
Kemi\u010dni UV-filtri<\/h3>\n
Mineralni UV-filtri<\/h3>\n
Ogro\u017eenost koral<\/h3>\n
Nasvet<\/h3>\n
Viri<\/h3>\n